Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

3 (32.499-32.523)


  1.      sežgáti  -žgèm [sǝž in sež] dov., sežgál (á ȅ) z ognjem, plamenom uničiti: sežgati dračje, slamo; sežgati tajne listine, pisma; sežgati smeti v peči / sežgati mrliča, truplo; pren., ekspr. plamen ljubezni mu je sežgal srce // z vročino uničiti: premočno sonce lahko sežge poganjke ● sežgati koga na grmadi v srednjem veku usmrtiti s sežigom na grmadi; zastar. sežgal je že dve sveči porabil sežgáti se zaradi ognja, vročine se poškodovati, uničiti: ker ni dobro mešala, se je jed sežgala sežgán -a -o: kruh je sežgan; sežgane knjige; od sonca sežgano polje; sežgana trupla ∙ star. oj tat sežgani zvitež, prebrisanec, sposobnež ♪
  2.      sfalerít  -a m (ȋ) min. rudnina cinkov sulfid, cinkova svetlica ♪
  3.      sfêra  -e ž (ȇ) 1. knjiž., navadno v zvezi z nebesen umišljena krogla, na kateri so nebesna telesa; nebesna krogla, nebo: neskončnost nebesne sfere; točka na nebesni sferi / planetne sfere / ekspr. harmonija nebesnih sfer // krogla sploh: narisati sfero; površina sfere 2. publ., navadno v zvezi interesna sfera ozemlje, nad katerim ima, uveljavlja določena država gospodarski in politični vpliv: razdeliti svet na interesne sfere; boj velesil za interesne sfere; meje vplivnih sfer / ozemlje spada v njihovo interesno sfero; pren. dekle ni več v njegovi interesni sferi 3. publ. področje: gospodarska sfera; sfera materialne proizvodnje / v intelektualni sferi veliko pomeni; uveljaviti se v kulturni, raziskovalni sferi / z oslabljenim pomenom ti problemi spadajo v sfero pedagogike v pedagogiko 4. knjiž. svet, plast: junak romana se povzpne v sfero visokega meščanstva / človekova čustvena, miselna sfera; prodirati v globine podzavestnih sfer ♪
  4.      sfiltrírati  -am dov. (ȋ) sčistiti tekočino ali plin skozi filter: sfiltrirati vodo, zrak ♪
  5.      sformírati  -am dov. (ȋ) 1. sestaviti skupino za določene naloge: sformirati vojaško enoto 2. z vzgojo povzročiti pozitiven razvoj osebnosti; izoblikovati: šola sformira mlade ljudi / trpljenje v mladih letih ga je sformiralo v močno umetniško osebnost sformíran -a -o: sformiran človek; odprava je že sformirana ♪
  6.      sformulírati  -am dov. (ȋ) z besedami izraziti kaj: sformulirati odgovor; jasno sformulirati predlog // izoblikovati, določiti: sformulirati program ♪
  7.      sforsírati  -am dov. (ȋ) s prizadevanjem doseči, pospešiti kaj: sforsirati spremembo novega zakona; sforsiral je, da je bil izvoljen v upravni odbor ♪
  8.      sfragístika  -e ž (í) veda o pečatih: sfragistika in diplomatika ♪
  9.      sfrčáti  -ím dov. (á í) 1. ekspr. frčeč zleteti: ptice so sfrčale izpod kozolca, z drevesa, na vejo / klobuki so sfrčali v zrak / dekle je sfrčalo iz sobe steklo; sanke so sfrčale po strmini hitro odpeljale / sfrčati s konja pasti 2. pog. biti izključen, odpuščen (iz službe): če ne boš v redu delal, boš sfrčal (na cesto) ♪
  10.      sfŕčen  -a -o prid. (ȓ) knjiž., redko skodran: imel je sfrčeno brado ♪
  11.      sfrfoléti  -ím dov. (ẹ́ í) sfrleti: škrjanček sfrfoli pod nebo ♪
  12.      sfrfotáti  -ám tudi -óčem dov. (á ȃ, ọ́) hitro, slišno zamahniti s perutmi: kokoš je preplašeno sfrfotala // frfotaje zleteti: ptica je sfrfotala z veje; jata vrabcev je sfrfotala v zrak / ekspr. sfrfotala je po stopnicah navzgor lahkotno, hitro odšla ♪
  13.      sfrfotávati  -am nedov. (ȃ) večkrat, v presledkih sfrfotati: kanarček sfrfotava v kletki ♪
  14.      sfrfráti  -ám dov. (á ȃ) redko sfrfotati: race so sfrfrale z ribnika ● ekspr. besede je kar sfrfrala hitro, površno izgovorila ♪
  15.      sfrléti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. nav. ekspr. frleč zleteti: golob sfrli iz gnezda; sfrleti kvišku / listi so sfrleli po zraku / sfrlela je iz sobe lahkotno, hitro odšla 2. pog. začeti kazati ljubezensko vznemirjenost, postati zaljubljen: dekle je sfrlelo ♪
  16.      shájati  -am tudi izhájati -am nedov. (ȃ) navadno s prislovnim določilom 1. biti v takih medsebojnih odnosih, ki zagotavljajo normalno bivanje, sožitje: vsak človek bi lahko shajal z njim; ne more shajati s pijancem; z ženo dobro shajata; sitna je, da ni mogoče shajati z njo; z njim se težko shaja / shajala bova kot dobra prijatelja 2. imeti materialne možnosti za obstoj, delovanje: ko je dobil delo, so lažje shajali; s temi dohodki ne more shajati; za silo, komaj, težko shajati / s tem živežem lahko shajajo še kak teden 3. navadno z nikalnico, v zvezi z brez biti potreben, nujen: brez matematike pri tem delu ni mogoče shajati; brez očal ne more shajati; brez znanja se ne da shajati / brez prtičkov bomo že shajali ● učenec še kar shaja v šoli je uspešen pri šolanju; drug brez drugega ne shajajo zelo so navezani drug na drugega; mislil je, da bo lahko shajal brez stikov s svetom da bo lahko živel sam; z novim upravnikom dobro shaja se dobro razume; prim. izhajati ♪
  17.      shakespearológ  -a [šekspir-] m (ọ̑) strokovnjak za shakespearologijo: članek znanega shakespearologa ♪
  18.      shematízem  -zma m (ȋ) knjiž. delovanje, ravnanje, ki temelji na shemah, obrazcih: izogibati se shematizmu / obdobje shematizma v umetnosti ♪
  19.      shizofrén  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na shizofrenijo: shizofreni bolnik / shizofrena napetost ♪
  20.      shòd  shóda in shôda m (ȍ ọ́, ó) 1. raba peša javna prireditev, na kateri se ljudje zberejo, sestanejo z določenim namenom: udeležiti se shoda; društvo je imelo shod vsako leto; prirediti, sklicati shod; iti na shod; govoriti na shodu; shod na prostem / delavski, študentovski shod; politični, volilni shod; protestni shod protestno zborovanje / javni shod / ekspr. policija je razgnala shod udeležence shoda 2. nar. žegnanje, proščenje: shod na Sveti gori bo v nedeljo / cerkveni shod 3. zastar. sestanek, zmenek: imeti shod s prijateljem; proti večeru je šel na shod z znanci ♪
  21.      shoddy  gl. šodi ♪
  22.      sholástik  -a m (á) pristaš sholastike: biti sholastik / srednjeveški sholastiki ♪
  23.      shrámben  -bna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na shrambo: shrambno okno / shrambna omara omara za shranjevanje zlasti manjše količine živil ♪
  24.      shrámbica  -e ž (ȃ) nav. ekspr. manjšalnica od shramba: shrambica je polna ♪
  25.      shránek  -nka m (ȃ) gastr. pokvarljivo živilo, pripravljeno z ustreznim postopkom za daljšo hrambo: kompoti, vložena in zamrznjena zelenjava ter drugi shranki; trajnost shranka / mesni, sadni shranki ♪

   32.374 32.399 32.424 32.449 32.474 32.499 32.524 32.549 32.574 32.599  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA