Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

3 (32.399-32.423)


  1.      sèmenjski  -a -o [sǝmǝn] prid. (ǝ̀) sejemski: prazen semenjski prostor ♪
  2.      semestrálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na semester: semestralni izpitni rok / semestralne počitnice počitnice po prvi polovici študijskega leta / semestralni učni program ♪
  3.      seminár  -ja m (ā) 1. skupek organiziranih predavanj z določenega področja za dodatno izobraževanje odraslih: udeležiti se seminarja; organizirati seminar; predavati na seminarju; tridnevni seminar / pripravljalni seminar; seminar za tuje slaviste 2. šol. organizirano študijsko delo na visokošolskih ustanovah, ki dopolnjuje program rednih predavanj: voditi seminar; razpravljati o čem v seminarju / literarnozgodovinski seminar // žarg. prostor za individualno delo študentov: priti v seminar; študirati v seminarju 3. knjiž. bogoslovje, semenišče: ustanoviti seminar ♪
  4.      sèmintjà  in sèm in tjà [sǝm in sem] prisl. (ǝ̏-ȁ; ȅ-ȁ) 1. izraža premikanje v različne smeri ali položaj v njih: premikati, tekati semintja; blodil je semintja po gozdu / semintja so ležali ranjenci 2. izraža ponavljanje v nedoločenih časovnih presledkih: semintja je vstajal s stola in pogledoval skozi okno; semintja se le zgodi kaj zanimivega 3. ekspr. izraža nenačrtnost, nepremišljenost: želel je, da ne bi govorili semintja, ampak se odločili za predlagani načrt / ugibali so semintja, kaj naj storijo; sam.: ekspr. po kratkem semintja je povedal kar naravnost po kratkem omahovanju, pomišljanju; prim. sem ♪
  5.      semiologíja  -e ž (ȋ) veda o znakih: razprave s področja semiologije / semiologija filma ♦ med. nauk o bolezenskih znamenjih ♪
  6.      semnjár  -ja [sǝm] m (á) star. sejmar: krčme so bile polne semnjarjev in popotnikov ♪
  7.      sèn  snà m, mn. tudi snóvi (ǝ̏ ȁ) knjiž. 1. spanje, spanec: sen ga je okrepil; prebuditi se iz globokega sna; ekspr. pogrezniti se, potoniti v sen zaspati; rahel, trden sen; sen brez sanj; noči brez sna / govoriti v snu 2. mn. kar se kot podobe, predstave pojavlja v spanju, zlasti manj trdnem; sanje: imeti lepe sne; spanje brez snov / verjeti v sne 3. kar si kdo predstavlja, želi in navadno ni osnovano na resničnosti; sanja: njegov sen se ni uresničil; varljiv sen / uresničiti svoj življenjski sen; stoletni sen naroda ● knjiž. sen mu lega na oči postaja zaspan; vznes. spati večni sen biti mrtev ♪
  8.      senár 2 -ja m (ȃ) lit. šesterostopni jambski verz z odmorom navadno po petem zlogu: pesem v senarju ♪
  9.      senát  -a m (ȃ) 1. jur. skupina sodnikov ali sodnikov in sodnikov porotnikov, ki odloča o zadevi, o kateri teče postopek: odločitev senata; predsednik senata / poravnalni senat / sodni senat 2. v nekaterih državah zgornji dom parlamenta: izvoliti člane senata; zasedanje senata 3. zgod., pri starih Rimljanih državni zbor: senat je zavrnil konzulov predlog / iti v senat / rimski senat ♪
  10.      senáten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na senat: senatni predsednik; senatna komisija / senatna zbornica / senatno poslopje ♪
  11.      senátor  -ja m (ȃ) 1. v nekaterih državah član zgornjega doma parlamenta: postati senator 2. pri starih Rimljanih član državnega zbora ♪
  12.      senátorka  -e ž (ȃ) ženska oblika od senator: kandidirala je za senatorko ♪
  13.      senátorski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na senatorje: senatorska čast, dolžnost / senatorsko mesto ♪
  14.      senátski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na senat: senatski sklep / senatske volitve ♪
  15.      sénca  -e ž (ẹ̑) 1. razmeroma temna ploskev za osvetljenim neprosojnim telesom: senca nastane, se premika; njegova senca je padala na steno; luč povzroča, ekspr. meče sence; izrazita, ostra senca; temna senca oblaka; sence tovarniških dimnikov, hiš / ekspr. igra svetlobe in sence // ed. del, predel, kamor svetloba prihaja samo posredno: sence je ob cesti dovolj; stopiti iz sence; postaviti mizo v senco; delati, ležati v senci; dobrodejna hladna senca; gosta senca dreves / temperatura zraka v senci / drevesa dajejo dovolj sence 2. temnejše mesto na fotografiji, sliki: na posnetku so sence preveč ostre; razporeditev svetlobe in senc na sliki 3. ekspr. nejasno, v obrisih vidna postava: za šipo se je prikazala senca; črne sence so se potikale okrog; videla je senco za seboj, zato je še pospešila korak 4. rad. območje, v katerem je zaradi ovire sprejem elektromagnetnih valov, zlasti televizijskih, oslabljen: sprejemnik je v elektromagnetni senci; novi pretvornik posreduje signal v televizijsko senco / radarska senca 5. knjiž. kar kaže, izraža neprijetno, neugodno čustvo, duševno stanje: v njegovem pogledu je bila senca; obraz ji je spreletela senca; ni opazil sence v njenih očeh / z oslabljenim pomenom senca otožnosti mu je ležala na obrazu 6. ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina, množina: to je vzbudilo v njej senco dvoma; pokazal ni niti sence strahu; šalo mu je vrnil brez sence zlobe / ne prenese niti sence kritike 7. ekspr., v povedni rabi kar je po kvaliteti zelo malo podobno primerjanemu: njegova prva dela so le senca poznejših; reprodukcija je le senca originala ● knjiž. na družino je legla senca postala je zaskrbljena, žalostna; knjiž. na njeni vesti ni ležala nobena senca ni storila nobenega slabega, ničvrednega dejanja; bati se lastne sence bati se vsega brez razlogov, biti plašljiv; pog. ne delaj mi sence umakni se, ker mi s svojim telesom zaslanjaš svetlobo; ekspr. ti dogodki mečejo senco nanj ga kažejo slabšega, kot je; ekspr. razpršila sta sence, ki so ležale med njima pojasnila nesporazume, razrešila spore; ekspr. stopil je iz sence postal je opažen, pomemben; ekspr. biti, ostati, živeti v senci biti neopažen, nepomemben; ekspr. živeti v senci smrti biti v nenehni smrtni nevarnosti; imela je črne sence pod očmi modrikaste polkrožne lise zaradi utrujenosti, slabokrvnosti; ekspr. grozeča senca vojne nevarnost; ekspr. prepirati se za oslovo senco za nepomembne, nevažne stvari; srebrne sence na vekah oči polepšajo na veke naneseno ličilo srebrne barve; ekspr. zdaj je le še senca samega sebe zelo se je (telesno, duševno) spremenil; vznes. oditi v kraljestvo senc umreti; žarg., polit. vlada v senci v meščanskodemokratičnih državah vlada, ki jo vnaprej imenuje opozicijska stranka, ker pričakuje zmago na volitvah; nesreča se ga drži kot senca pogosto je nesrečen; hodi, plazi se kot senca počasi, brezvoljno; postal je tak kot senca zelo shujšan, bled; spremlja ga kot senca je vedno v njegovi družbi; neopazno, tiho hodi za njim ◊ geom. nasebna na ploskvi, skozi katero naj bi svetlobni žarki izstopali, odsebna senca na tvorbi, ki jo povzroča del te tvorbe ali druga tvorba; med. senca bolezenska sprememba na pljučih, vidna na rentgenskem posnetku kot svetla lisa ♪
  16.      sencè  -à in sènce -a [sǝn] s (ȅ ȁ; ǝ̄) nav. mn. del obraza ob strani čela: lasje ji pokrivajo senca; položiti prst na levo sence; čutiti bolečino v sencih; v sencih mu je kljuvalo; zadet v sence / ima osivela senca lase na sencih ♪
  17.      sencoljúben  -bna -o prid. (ú ū) ki dobro uspeva na senčnih krajih: sencoljubne rastline ♪
  18.      sénčen  -čna -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na senco: senčne lise na stropu / senčen gozd, park; senčna stran ulice; hiša na senčnem pobočju / poiskal je senčen prostor; senčno stanovanje / skozi okno je videl le senčni obris / ekspr. sedeti pod senčno lipo ki daje, dela senco 2. ki dobro uspeva na senčnih krajih: senčne rastline 3. ekspr. za človeka neprijeten, neugoden: to so senčni trenutki njegovega življenja // ki vsebuje kaj neprijetnega, neugodnega: senčno življenje v starih hišah / vse ima svojo sončno in senčno stran ◊ gled. senčna lutka lutka, od katere je vidna samo senca na platnu, steklu; senčno gledališče gledališče, v katerem se vidijo le sence lutk, igralcev na platnu, steklu; um. senčna slika liki, ki nastanejo s projekcijo sence predmeta na zaslonu ♪
  19.      sénčica  -e ž (ẹ̑) ekspr. manjšalnica od senca: senčica drevesca / sedeti v hladni senčici / odgovoril mu je s senčico porogljivosti; pokazal ni niti senčice strahu ∙ ekspr. niti za senčico se ni oddaljil od svojega načrta prav nič ♪
  20.      sénčiti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) 1. povzročati, delati, da je kaj v senci: senčiti gredo; mlade rastline je potrebno senčiti 2. knjiž. dajati, delati senco: visoki kostanji senčijo dvorišče / velika ruta ji je senčila obraz zasenčevala; senčiti si oči z dlanjo; pren. noben sum ni senčil te podobe // zastirati, zakrivati: težke zavese senčijo okno / senčiti luč 3. z uporabo različnih, navadno temnejših tonov iste barvne osnove dosegati plastičen videz predmeta: senčiti neosvetljene ploskve; senčiti z barvami, s svinčnikom 4. v zvezi z oči, veke nanašati ličilo: senčiti veke s pastelnimi barvami; oči si močno senči ● knjiž. skrbi ji senčijo obraz so opazne, vidne sénčiti se ekspr. biti, nahajati se v senci: nikogar ni, da bi se senčil pod lipo / onkraj ceste se je senčilo strmo pobočje ♪
  21.      sénčnik  -a m (ẹ̑) 1. priprava na svetilki, ki ščiti pred premočno svetlobo: zamenjati senčnik; kovinski, steklen senčnik; svetilka brez senčnika 2. priprava, navadno z ročajem in zložljivo streho, za zaščito pred soncem: razpeti, zapreti senčnik; sedeti pod pisanim platnenim senčnikom / senčniki izložbenih oken 3. trd, navzven upognjen del pokrivala, ki ščiti čelo, oči; ščitek: kapa z usnjenim senčnikom // temu podobna priprava, ki ščiti oči pred premočno svetlobo: oči mu je zastiral zelen senčnik ♪
  22.      sénčnost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost senčnega: senčnost poti ♪
  23.      senílnež  -a m (ȋ) slabš. starčevski, starčevsko otročji človek: prišel je neki senilnež ♪
  24.      senó  -á s (ọ̑) (posušena) trava prve košnje: dati živini seno; grabiti, obračati, sušiti seno; spravljati seno v kopice; kopica, šop, voz sena / zariti se v seno; spati na senu ∙ ekspr. iskati šivanko v senu delati kaj, kar nima možnosti, da bi bilo uspešno ♦ agr. jašek za seno po katerem se spušča seno v hlev; puhalnik za seno; bot. grško seno kulturna ali divja rastlina z rumenimi cveti, Trigonella foenum-graecum ♪
  25.      sentimènt  -ênta m (ȅ é) knjiž. čustvo, občutje: pri tem pesniku prevladuje sentiment; patriotični, svetobolni sentiment / pristen pokrajinski, slovenski sentiment / govoriti o čem brez sentimenta brez sentimentalnosti ♦ psih. šibkejše, trajnejše čustveno stanje ♪

   32.274 32.299 32.324 32.349 32.374 32.399 32.424 32.449 32.474 32.499  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA