Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

3 (32.249-32.273)


  1.      sauvignón  tudi sovinjón -a [sovinjon] m (ọ̑) agr. muškat z zelenkasto rumenimi grozdi: gojiti sauvignon // belo vino iz grozdja te trte: buteljka sauvignona ♪
  2.      savána  -e ž (ȃ) travnat svet z redkim drevjem v tropskih krajih: po savanah so se pasle črede bizonov / afriške savane ♪
  3.      savánski  -a -o (ȃ) pridevnik od savana: savanska trava ♪
  4.      Sável  -vla m (ā) knjiž., v zvezi iz Savla postati Pavel iz človeka s slabim, negativnim značajem postati človek z dobrim, pozitivnim značajem ♪
  5.      savínjčan  -a m (ȋ) pog. vlak ali avtobus, ki vozi v Savinjsko dolino: pripeljala se je s savinjčanom ♪
  6.      savínjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Savinjo: savinjski breg / savinjski splavarji / savinjski hmelj hmelj, ki raste v Savinjski dolini / Savinjska dolina ♦ gastr. savinjski želodec želodec z nadevom iz svinjskega mesa, slanine in začimb ♪
  7.      sávna  -e ž (ȃ) izpostavljanje telesa izmeničnemu delovanju vročega suhega zraka, pare in mrzle vode: po savni se dobro počuti / finska savna // prostor za savno: hotel ima plavalni bazen in savno; vroče je kot v savni ♪
  8.      sávnati se  -am se nedov. (ȃ) žarg. izpostavljati telo izmeničnemu delovanju vročega suhega zraka, pare in mrzle vode: redno je telovadil in se savnal ♪
  9.      sávski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na Savo: savski breg, most; savski prod / savska dolina ♪
  10.      scágati  -am dov. (á) nižje pog. obupati: zato še ni treba scagati scágan -a -o: bil je ves scagan ♪
  11.      scálen  -lna -o prid. (ȃ) zastar. sečen1: scalni mehur ♪
  12.      scalína  -e ž (í) zastar. seč: oster duh po scalini ♪
  13.      scálnica  -e [u̯n tudi ln] ž (ȃ) vulg. seč: smrdeti, zaudarjati po scalnici ♪
  14.      scálnik  -a [u̯n tudi ln] m (ȃ) zastar. (straniščna) školjka za moške; pisoar: porcelanast scalnik ♪
  15.      scálo  -a s (á) zastar. moški spolni ud: kazal je scalo ♪
  16.      scanína  -e ž (í) zastar. seč: zaudarjati po scanini ♪
  17.      scánje  -a s (ā) glagolnik od scati: iskal je prostor za scanje / duh po scanju seču ♪
  18.      scapán  -a -o prid. (á) redko raztrgan, razcapan: pred vrati je stal scapan berač ♪
  19.      scartáti  -ám dov. (á ȃ) pog. s pretiranim negovanjem razvaditi: otroka bodo čisto scartali scartán -a -o: fant je preveč scartan ♪
  20.      scáti  ščíjem tudi ščím nedov., ščíj ščíjte tudi ščì ščíte; scál (á í, í) vulg. izpraznjevati sečni mehur: živina je nekaj bolna in kar naprej ščije / scati v posteljo nehotno, bolezensko izpraznjevati mehur v spanju / krvavo scati // opravljati malo potrebo: scal je kar na rože; zjutraj gre najprej scat ● vulg. pri tem boš tako garal, da boš kri scal zelo; vulg. ni mogoče scati proti vetru ni mogoče delati, ravnati drugače kot večina, vodilni ljudje ♪
  21.      scedíti  -ím dov., scêdi in scédi; scédil (ȋ í) 1. s cejenjem spraviti kam: scediti kavo v lonček 2. nar. precediti: scediti mleko scedíti se 1. s cejenjem priti kam, pojaviti se kje: v škaf se je scedilo precej vode / ekspr. pod čevlji se mu je scedila cela mlaka 2. počasi odteči: voda se je scedila s strehe scejèn -êna -o: scejeno mleko; prim. izcediti ♪
  22.      scefráti  -ám [cef in cǝf] dov. (á ȃ) raztrgati na koščke, nitke: scefrati papir; obleka se je že scefrala; scefrati si rob krila / ekspr. scefral bi ga na drobne koščke, tako je jezen scefrán -a -o: scefrani rokavi; scefrana knjiga, suknja ♪
  23.      scéjati  -am nedov. (ẹ́) 1. s cejenjem spravljati kam: scejati ostanke pijače v vedro 2. nar. precejati: scejati mleko scéjati se 1. s cejenjem prihajati kam, pojavljati se kje: voda se sceja v korito; okoli čevljev so se scejale mlake stopljenega snega 2. počasi odtekati: vode se scejajo s hribov / sneg se sceja s strehe; prim. izcejati ♪
  24.      scéla  prisl. (ẹ̑) 1. izraža, da je kaj iz enega kosa, dela: kip je scela; scela narejena obleka; drži se leseno, kakor da je scela; pren. igralec je bil ves scela in zagnan ∙ redko gaziti sneg scela v celo // izraža, da se kaj zgodi brez premikanja, upogibanja: scela je zasukal vrat / ženska se je scela obrnila k njemu 2. redko popolnoma, v celoti: nebo se je scela pooblačilo / kuhinjska vrata so scela odprta; neskl. pril.: ekspr. to so ljudje scela ali scela ljudje moralno neoporečni, dosledni ♪
  25.      scélen  -lna -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki je iz celega: votli in scelni stebri ♪

   32.124 32.149 32.174 32.199 32.224 32.249 32.274 32.299 32.324 32.349  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA