Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
3 (32.199-32.223)
- sánke sánk ž mn. (ȃ) vozilo navadno z dvema ozkima drsnima ploskvama za premikanje, prevažanje po snegu: sanke so drsele po klancu; sedeti na sankah; peljati se s sankami / tekmovalne sanke ♪
- sanktuárij -a m (á) knjiž. del cerkve, namenjen za glavni oltar in duhovščino; prezbiterij: stopiti v sanktuarij ♪
- sanskilótski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na sanskilote: sanskilotska stranka / napadi sanskilotske vojske ♪
- sápa -e ž (á) nav. ekspr. 1. dihanje, dih: sapa mu je zastajala; pridrževati, zadrževati sapo; dolgo je zdržal brez sape / loviti sapo težko, sunkovito dihati; imeti (težko) sapo oteženo, težko dihati / čutila je njegovo sapo na obrazu / zajeti sapo vdihniti 2. veter, zlasti šibkejši: sapa piha; hladna, mehka, ostra sapa; večerna sapa; nežna je kot majska sapa / drevje se je zibalo v sapi 3. v prislovni rabi, navadno v zvezi na vso sapo zelo, močno: na vso sapo so hiteli v hrib; kričal je na vso sapo ● ekspr. pri hoji ga daje, nadleguje sapa težko diha; ekspr. na strmi poti jim je pohajala sapa težko so dihali; ekspr. vpil je, dokler mu ni pošla sapa dokler je mogel; ekspr. nenavadna lepota jim je jemala sapo zaradi nenavadne lepote so bili zelo prevzeti; nar. spustiti sapo iz meha zrak; ekspr. kar sapo ji je vzelo, zaprlo zelo je bila presenečena; bil je brez
sape zadihan, izčrpan; brez sape je čakal, kaj bo zelo napeto; ekspr. ko je nevarnost minila, so spet prišli do sape so se sprostili; ekspr. v isti sapi ga hvali in graja zelo hitro spreminja odnos do njega; zelo hitro spreminja mnenje o njem; ekspr. povedati v eni sapi, v isti sapi vse naenkrat, hitro ♪
- sápica -e ž (á) manjšalnica od sapa 2: sapica pihlja; bilo je soparno, brez vsake sapice; hladna, topla sapica; rahle jesenske sapice ∙ ekspr. vsaka sapica ji škodi zelo je občutljiva ♪
- sapíti -ím nedov. (ȋ í) nav. 3. os., star. ovirati, oteževati dihanje; dušiti: dim ga sapi / brezoseb. sapilo jo je v prsih; bolnika sapi ♪
- saprabòlt in saprabólt medm. (ȍ; ọ̑) pog. izraža podkrepitev trditve: ne boj se, saprabolt, vsi ti bomo pomagali; to je pa smola, saprabolt ♪
- saráj -a m (ȃ) seraj ♪
- sardónski -a -o prid. (ọ̑) knjiž. zelo prezirljiv, posmehljiv: okoli ust mu je zaigral sardonski nasmeh ♪
- sárong -a m (ȃ) v nekaterih azijskih deželah krilu podobno oblačilo, ki se ovije okrog bokov: na sebi je imel samo sarong; plesalke v živobarvnih sarongih ♪
- sátan -a m (ȃ) 1. rel. duhovno bitje, ki biva zunaj vidne narave in pooseblja zlo: satan ga je obsedel; angel in satan; hudoben, zvit kot satan / izganjati satana / kot kletvica o ti satan ti! 2. ekspr. zloben, hudoben človek: ta satan je zmožen vsega / gospodar je bil pravi satan 3. pog., ekspr., v medmetni rabi izraža jezo, nejevoljo nad kom: da bi te satan ♪
- sataníst -a m (ȋ) kdor časti satana: bil je satanist; sekta satanistov ♪
- satanízem -zma m (ȋ) 1. čaščenje satana: satanizem in malikovalstvo 2. knjiž. kar je satansko: skrivnost satanizma pri človeku / to je že pravi satanizem ♪
- sátanka -e ž (ȃ) 1. ženska oblika od satan: satan in satanka 2. ekspr. zlobna, hudobna ženska: satanka uživa nad njeno nesrečo / ta ženska je prava satanka ♪
- sátanov -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na satana: prikazen v satanovi podobi; to je satanovo delo ∙ ekspr. to ti je pravo satanovo seme človek z veliko slabimi lastnostmi ♪
- sátanski -a -o prid. (ȃ) ekspr. 1. ki ima lastnosti, kakršne se pripisujejo satanu: to je satanski človek / satanska zloba / satanski posmeh hudoben, zloben; obšlo ga je pravo satansko veselje / ima satanske oči 2. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo: s satansko hitrostjo se je odpeljal; muči ga satanska lakota sátansko prisl.: satansko se je zasmejal; satansko iznajdljiv človek ♪
- sátanstvo -a s (ȃ) ekspr. narava, lastnosti satana: ima nekaj satanstva v sebi ♪
- sátaraš -a m (ȃ) gastr. jed iz dušenega narezanega paradižnika, paprike, čebule: jesti sataraš ♪
- sátast -a -o prid. (ȃ) podoben satu: stena je poslikana s satastim vzorcem; satasta zgradba celice / ponev s satastim dnom ♪
- satelít -a m (ȋ) 1. nebesno telo, ki kroži okoli kakega planeta: zemlja in njen satelit luna; hodi okrog nje kot satelit / naravni satelit ♦ astr. Jupitrovi sateliti // temu podoben tehnični izdelek, opremljen z različnimi instrumenti, napravami: izstreliti satelit; okrog zemlje kroži že veliko satelitov; spremljati olimpiado preko satelita / komunikacijski, meteorološki, navigacijski satelit; sateliti za znanstveno raziskovanje / umetni satelit 2. publ. formalno samostojna država, vlada, politično in gospodarsko podrejena močnejši državi, vladi: poraz Nemčije in njenih satelitov ♪
- satelíten -tna -o prid. (ȋ) satelitski: satelitna postaja ♪
- satelítski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na satelit: sporočati podatke satelitski postaji; satelitsko omrežje / satelitski oddajnik / satelitski televizijski prenos; satelitska navigacija / satelitske države so podprle svojo zaveznico ♦ urb. satelitsko mesto, naselje samostojno mesto, naselje v bližini velikega mesta, od katerega je gospodarsko, kulturno, prometno odvisno ♪
- sátemski -a -o prid. (ā) lingv., v zvezi satemski jeziki vzhodna skupina indoevropskih jezikov, pri katerih so se prvotni srednjenebni zaporniki spremenili v sičnike ♪
- satén -a m (ẹ̑) fina, lahka, lesketajoča se tkanina v atlasovi vezavi: obleka iz satena; črna pasja dlaka se je svetila kot saten ♪
- sáten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sat: satna celica ♦ čeb. satne vilice vilicam podobna priprava za odkrivanje satov ♪
32.074 32.099 32.124 32.149 32.174 32.199 32.224 32.249 32.274 32.299