Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
3 (3.199-3.223) 
- črédnik -a m (ẹ̑) raba peša pastir, ki pase vaško govejo čredo: črednik že trobi; kmečki gospodarji so že pozimi izbrali črednika in ovčarja; bil je za črednika; vaški črednik; vpije kot črednik na ves glas, zelo ♪
- črédnost -i ž (ẹ̑) knjiž., slabš. lastnost neosveščene človeške množice: ni mogel prenesti črednosti in brezpogojne poslušnosti ♪
- črémoš in črémož -a m (ẹ̄) nar. gozdna rastlina z belimi cveti v kobulih, ki diši kot česen; čemaž ♪
- črémsa -e ž (ẹ̑) bot. grm ali drevo z dišečimi belimi cveti v visečih grozdih, Padus avium: čremsa cvete; duh po čremsi ♦ vrtn. pozna čremsa parkovno drevo s pokončnimi cvetnimi grozdi, po izvoru iz Severne Amerike, Prunus serotina ♪
- črénsa -e ž (ẹ̑) bot. čremsa ♪
- črép -a m (ẹ̑) 1. nar. vzhodno gladka, na enem koncu zaokrožena strešna opeka; bobrovec: toča je razbila več črepov / streha je pokrita s črepom 2. nar. lončen lonec: zatem smo zaslišali, kako je začela prestavljati v kuhinji črepe (I. Potrč) 3. redko košček razbite lončene, steklene posode; črepinja: na tleh so ležali črepi glinastega lonca ♪
- črèp medm. (ȅ) posnema glas pri razbitju lončene posode: črep, je reklo, ko je padla skleda ♪
- črepáha -e ž (á) zool., navadno v zvezi velikanska črepaha največja morska želva, Chelonia mydas ♪
- črepálo -a s (á) zool. organ pri muhi, s katerim srka hrano ♪
- črépati -am in črepáti -ám nedov. (ẹ̄; á ȃ) nar. severovzhodno pohlepno ali veliko piti: črepala sva jabolčnik, ročko za ročko; zgrabil je vrč in začel hlastno črepati pijačo / ekspr. tek sem izgubil, le črepal bi neprestano pil ♪
- črepíca -e ž (í) redko gladka, na enem koncu zaokrožena strešna opeka; bobrovec ♪
- črepínja -e ž (í) 1. košček razbite lončene, steklene posode: urezati se s črepinjo; steklene črepinje; črepinje krožnika / ekspr. šipa se je razletela na tisoč črepinj veliko koscev / kozarci so bili takoj v črepinjah razbiti; denarja ima kot črepinj zelo veliko; pren. črepinje sreče // mn., pog., ekspr. kuhinjska posoda: danes boš ti pomila črepinje; pospravi že črepinje z mize 2. nizko glava: črepinjo ti bom razbil, razklal; česnil ga je po črepinji ◊ anat. zgornji, obokani del lobanje; lobanjski svod; zool. oklep želve ♪
- črepínjak -a m (ȋ) bot. hrast z dolgopecljatimi listi in sedečimi plodovi; graden ♪
- črepínjski -a -o prid. (ȋ) zgod., v zvezi črepinjska sodba glasovanje državljanov v stari Grčiji na lončenih črepinjah o izgonu državi nevarnega državnika; ostrakizem ♪
- črépnja -e ž (ẹ̑) etn. lončen pokrov, pod katerim se peče kruh ♪
- črepóvje -a s (ọ̑) nar. kuhinjska posoda: Vdiralci niso našli mnogo .. nekaj kmečkih potrebščin, verig, motik in kuhinjskega črepovja (Prežihov) ♪
- črêslar tudi čréslar -ja m (ȇ; ẹ̑) gozd. delavec, ki lupi lubje za čreslo ♪
- črêslast tudi čréslast -a -o prid. (é; ẹ́) 1. ki vsebuje čreslo: čreslasta voda 2. po barvi podoben čreslu: čreslasti lasje črêslasto tudi čréslasto prisl.: čreslasto rjav ♪
- črêslati -am tudi čréslati -am nedov. (ē ȇ; ẹ̄ ẹ̑) gozd. lupiti lubje za čreslo: čreslati smreko ♪
- čreslén -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na čreslo: čreslena kopel / čresleno strojenje ♪
- čresleníca tudi čreslénica -e ž (í; ẹ̑) usnj. raztopina čreslovine z dodatki, ki se uporablja za strojenje: namakati kože v čreslenici ♪
- črêslo tudi čréslo -a s (é; ẹ́) 1. posušeno smrekovo ali hrastovo lubje: kupoval je čreslo in hlode; hrastovo, smrekovo čreslo 2. usnj. zdrobljeno smrekovo, hrastovo lubje ali želod, ki se uporablja za strojenje: posipati s čreslom; strojen s čreslom ♪
- črêslov tudi čréslov -a -o prid. (é; ẹ́) nanašajoč se na čreslo: čreslovo strojilo ♦ bot. čreslov cvet sluzasta gliva, ki tvori rumene krpaste prevleke po čreslu, Fuligo varians; kem. čreslova kislina organska kislina, ki se tvori med strojenjem ♪
- čreslovína -e ž (í) organska snov trpkega okusa, ki se uporablja zlasti za strojenje: pridobivati čreslovino ♪
- črešnja ipd. gl. češnja ipd. ♪
3.074 3.099 3.124 3.149 3.174 3.199 3.224 3.249 3.274 3.299