Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
3 (3.174-3.198) 
- čopolás in čopolàs -ása -o prid. (ȃ; ȁ á) knjiž. ki ima lase v čopih: debeloglav in čopolas možak ♪
- čopotánje -a s (ȃ) glagolnik od čopotati: čopotanje po vodi; čopotanje parnika ♪
- čopotáti -ám nedov. (á ȃ) čofotati: otrok zadovoljno čopota v vodi / fantje čopotajo po ribniku / dež čopota s strehe; voda brizgajoč čopota; brezoseb. v čevljih mi čopota ♪
- čôrav in čórav -a -o prid. (ō; ọ̄) nižje pog., slabš. slep, brljav: kaj si čorav, da ga ne vidiš ♪
- čórba -e ž (ọ̑) slabš. slaba redka jed, navadno juha: enkrat na dan smo dobivali čorbo; dan za dnem natepava prazno čorbo // slaba pijača, navadno kava: za zajtrk je imel le skodelico črne čorbe ● ekspr. lepo čorbo si je skuhal je v neprijetnem, zapletenem položaju ◊ gastr. srbska juha iz mesa in zelenjave, močno začinjena ♪
- čórbast -a -o prid. (ọ̑) slabš. podoben čorbi: čorbasta pijača ♪
- čótast -a -o prid. (ọ́) nar. zahodno šepast: čotast konj ♪
- čotáti -ám in čótati -am nedov. (á ȃ; ọ́ ọ̄) nar. zahodno šepati: zaradi ranjene noge je čotal; nalahno čota ♪
- čótavec -vca m (ọ́) nar. zahodno šepavec ♪
- čovínek -nka m (ȋ) lov. piščalka za klicanje sov ali šoj ♪
- čovínkati -am nedov. (ȋ) lov. klicati sove ali šoje s čovinkom ♪
- čožót -a m (ọ̑) nav. slabš. italijanski ribič, zlasti z otoka Chioggia: čožoti se vračajo z lova ♪
- čŕča -e ž (ŕ) nar. s travo porasel izkrčen svet: Bilo je lice, kamor se je bila vtelesila beda, jeza, bridkost devetih rodov, žalostna prošlost tolminskih sotesk, grap, črč in lazov (I. Pregelj) ♪
- čŕčkanje -a s (ȓ) glagolnik od črčkati: nepotrebno črčkanje ♪
- čŕčkati -am nedov. (ȓ) nar. vzhodno čečkati: otrok črčka po platnicah / kar naprej nekaj črčka v zvezek ♪
- čréda -e ž (ẹ́) 1. večja skupina živali iste vrste: gnati čredo na pašo; pasti čredo; družiti se v črede; vaška, zadružna čreda; čreda krav, ovc; napadla jih je čreda volkov; hoditi kot čreda neurejeno / ekspr. na semenj so prignali cele črede; pren. z učiteljico je šla čreda deklic; čreda oblačkov 2. slabš. neosveščena človeška množica: menil je, da je poklican voditi čredo / uspavati človeško čredo z obljubami 3. star. skupnost vernikov: krščanska, verna čreda ♪
- čréden -dna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na čredo: čredna žival / čredni človek; čredna miselnost ♪
- črédenje -a s (ẹ́) glagolnik od črediti: izboljšati organizacijo čredenja ♪
- črédica -e ž (ẹ́) manjšalnica od čreda: čredica se pase / razposajena čredica otrok ♪
- čredílen -lna -o prid. (ȋ) agr., v zvezi čredilno pašništvo paša živine s stalnim menjavanjem mesta na pašniku ♪
- čredínka -e ž (ȋ) agr. ograjen del na pašniku: predeliti pašnik na čredinke; možnosti pašnega gospodarjenja in oblikovanja čredink na kmečkih gospodarstvih ♪
- čredínski -a -o (ȋ) pridevnik od čredinka: čredinski pašniki ♪
- čredínstvo -a s (ȋ) agr. paša živine s stalnim menjavanjem mesta na pašniku ♪
- čréditi -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) agr. pasti živino s stalnim menjavanjem mesta na pašniku: redno črediti čréditi se 1. družiti se v večje skupine: srnjad se čredi v trope / oblaki se čredijo 2. nar. vrstiti se, menjavati se: delavci se čredijo pri delu, da ne opešajo / obiski so se neprestano čredili ♪
- črédnica -e ž (ẹ̑) star. črednikova žena ♪
3.049 3.074 3.099 3.124 3.149 3.174 3.199 3.224 3.249 3.274