Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

3 (31.349-31.373)



  1.      rèadaptácija  -e ž (-á) knjiž. ponovna prilagoditev okolju: readaptacija organizma na normalno temperaturo / poskrbeti za socialno readaptacijo obsojenca
  2.      reagénčen  -čna -o prid. (ẹ̑) kem., v zvezah: reagenčni papir z raztopino reagenta prepojen papir; reagenčna steklenica rjava ali brezbarvna steklenica za shranjevanje reagentov, kemikalij
  3.      reagènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) kem. snov, s katero se po značilnih reakcijah ugotavljajo vrste sestavin kake snovi: dodati raztopini reagent / kemični reagenti ♦ mont. flotacijski reagent ki se pri flotaciji dodaja vodi
  4.      reagíranje  -a s () glagolnik od reagirati: njegovo reagiranje je navadno čustveno; reagiranje na laž, nasilje / reagiranje na dražljaje / kemično reagiranje
  5.      reagírati  -am dov. in nedov. () 1. z določenim dejanjem kot posledico določenega dejstva pokazati, izraziti odnos, stališče do tega dejstva; odgovoriti, odzvati se: vodstvo še ni reagiralo; reagirati na novico; reagirati na očitke z jokom; čustveno, instinktivno, ostro reagirati / reagirati s streljanjem, z žalitvijo odgovoriti, povrniti / telo reagira na cepljenje z vročino // z določenim dejanjem kot posledico določenega dejstva pokazati sposobnost čutenja, zaznavanja: ponesrečenec še reagira; reagirati na dotik / satelit na ukaze ne reagira več / publ. umetnost na te družbene probleme še ni reagirala // pokazati, da kaj deluje na kaj: na to gnojilo rastline hitro reagirajo / ne ve se, kako bo na nove predpise reagiralo tržišče ♦ fot. emulzija filma reagira na svetlobo 2. kem. zaradi medsebojnega učinkovanja ali pod vplivom toplote, svetlobe se spremeniti v snov z drugačnimi lastnostmi: fluor reagira tudi z žlahtnimi plini; lakmus reagira v tej raztopini kislo, nevtralno / ob takih pogojih reagirata dušik in vodik v amoniak
  6.      reákcija  -e ž (á) 1. glagolnik od reagirati: njegovo vedenje je reakcija na zlobna namigovanja; niso pričakovali tako ostrih reakcij; tvoja reakcija ni primerna; počakati na reakcijo javnosti / obrambna reakcija telesa; reakcija zenice na svetlobo; reakcija na zdravilo / reakcija lakmusa; reakcija med vodikom in kisikom 2. kar nastane kot posledica določenega dejstva in ima temu dejstvu nasprotne lastnosti, značilnosti: po razburjenju je nastopila reakcija: postala je tiha in boječa; nova umetniška smer je bila reakcija na naturalizem 3. nasprotovanje napredku, revolucionarnim spremembam in prizadevanje za ohranitev starega; nazadnjaštvo, mračnjaštvo: zagovarjanje takih nazorov, stališč je reakcija // publ. reakcionarji: preganjati reakcijo; buržoazna, mednarodna, vaška reakcija / družbena, politična reakcija 4. kem. pojav, pri katerem se snov spremeni zaradi medsebojnega učinkovanja snovi ali pod vplivom toplote, svetlobe: reakcija hitro poteka; pri tej reakciji se sprošča toplota / bazična, kisla reakcija / kemična reakcija 5. fiz., navadno v zvezi z jedrski pojav, pri katerem se atomsko jedro spremeni zaradi trka z drugim jedrom ali osnovnim delcem: nadzorovati, sprožiti jedrsko reakcijo; verižna reakcija v atomu; pren., publ. ta dogodek bo povzročil verižno reakcijo ◊ agr. bazična, kisla reakcija tal bazičnost, kislost tal; fiz. zakon akcije in reakcije delujoče sile in nasprotne sile; med. alergična reakcija zaradi preobčutljivosti organizma za določeno snov; imunska reakcija s protitelesi na telesu tujo snov; reakcija na vbrizgano snov je bila pozitivna
  7.      reakcíjski  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na reakcijo ali reagiranje: a) reakcijska sposobnost / reakcijska hitrost / reakcijski aparat aparat za merjenje časa, ki ga kdo porabi, da reagira na določeno dejstvo; reakcijski čas čas, ki ga kdo porabi, da reagira na določeno dejstvo; reakcijska pot pot, ki jo prevozi vozilo med voznikovo zaznavo določenega signala, dogodka in reagiranjem nanjbiol. reakcijske norme dedno določene možnosti delovanja in odzivanja organizma na zunanje in notranje dražljaje, vplive b) reakcijski potek / reakcijska toplota 2. nanašajoč se na silo, ki deluje v nasprotni smeri od smeri curka iztekajočega plina, tekočine; reaktiven: reakcijski pogon / reakcijsko letalo
  8.      reakcionár  -ja m (á) 1. kdor nasprotuje napredku, revolucionarnim spremembam in si prizadeva ohraniti staro; nazadnjak, mračnjak: boriti se proti reakcionarjem; reakcionarji in revolucionarji / politični reakcionar 2. ekspr. kdor ima nesodobne, zastarele nazore: glede vzgoje je reakcionar
  9.      reakcionárec  -rca m () zastar. reakcionar: premagati reakcionarce
  10.      reakcionáren  -rna -o prid., reakcionárnejši (ā) 1. ki nasprotuje napredku, revolucionarnim spremembam in si prizadeva ohraniti staro; nazadnjaški, mračnjaški: reakcionaren politik; ta človek je zelo reakcionaren / reakcionarna politika 2. nav. ekspr. nesodoben, zastarel: reakcionarni nazori o vzgoji; reakcionarne norme
  11.      reakcionárka  -e ž (á) ženska oblika od reakcionar
  12.      reakcionárnost  -i ž (ā) reakcionarni nazori, reakcionarna miselnost: reakcionarnost določenega dela družbe // lastnost, značilnost reakcionarnega: reakcionarnost nazora, stališč
  13.      reakcionárstvo  -a s () zastar. reakcionarnost: njegovo reakcionarstvo je splošno znano
  14.      rèaktivácija  -e ž (-á) glagolnik od reaktivirati: reaktivacija gospodarstva / reaktivacija upokojenca
  15.      reaktívec  -vca m () pog. reaktivno letalo: leteti z reaktivcem / dvomotorni reaktivec; potniški, vojaški reaktivec
  16.      reaktíven  -vna -o prid. () 1. nanašajoč se na aktivnost kot posledico določenega dejstva, odziven: v prvih mesecih je dojenček predvsem reaktivno bitje; gledališko občinstvo je bilo zelo reaktivno / reaktivna sposobnost tkiva 2. nanašajoč se na silo, ki deluje v nasprotni smeri od smeri curka iztekajočega plina, tekočine: reaktivni pogon / reaktivni motor / reaktivno letalo 3. kem. ki (lahko) povzroči (kemično) reakcijo: reaktivni elementi; snov je reaktivna / reaktivno barvilo barvilo, ki se brez dodatnih snovi spoji s (tekstilnimi) vlakni v obstojno spojino / kemično reaktiven
  17.      rèaktivírati  -am dov. in nedov. (-) ponovno aktivirati: reaktivirati opuščeni kamnolom / reaktivirati oficirja; upokojenec se je reaktiviral
  18.      reaktívnost  -i ž () lastnost, značilnost reaktivnega, odzivnost: meriti reaktivnost; reaktivnost voznika / aktivnost in reaktivnost ♦ kem. velika reaktivnost klora
  19.      reáktor  -ja m (á) fiz. naprava, v kateri poteka nadzorovana cepitev atomskih jeder: polniti reaktor z gorivom; gradnja reaktorja / energijski reaktor za pridobivanje energije v jedrski elektrarni; oplodni reaktor jedrski reaktor, v katerem se naravni torij ali uran spremenita tako, da ju je mogoče uporabiti kot jedrsko gorivo / ladjo poganja reaktor energija, ki jo daje reaktor / jedrski reaktor
  20.      reáktorski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na reaktor: reaktorski center inštituta; reaktorski prostor / reaktorski pogon ladje / reaktorski fizik, strokovnjak / reaktorska sredica osrednji del reaktorja z jedrskim gorivom, v katerem se cepijo atomska jedra
  21.      reál  -a m () nekdaj bakren ali srebrn španski in portugalski novec manjše vrednosti: plačati z reali / bakren, srebrn real
  22.      reálčan  -a m () nekdaj dijak, učenec realke
  23.      reálčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na realko: realčni profesorji / realčno poslopje
  24.      reálec  -lca m () nekdaj dijak, učenec realke: učiteljiščniki in realci
  25.      reálen  -lna -o prid., reálnejši () 1. ki v resnici obstaja ali se v resnici godi; resničen, stvaren: čutni, realni predmeti; duhovni svet je vsaj toliko realen kot predmetni; realen in namišljen / imeti ne le teoretične, ampak tudi realne možnosti za zmago / razlike med realno in idealno družbo 2. predmeten, stvaren, snoven: ideja je dobila realno osnovo z nakupom starega avtomobila / nekaj časa je poslušala zanimiv pogovor, potem pa se je vrnila v kuhinjo k bolj realnim opravkom / v pogovoru je bil zelo realen 3. ki je v skladu z določenimi dejstvi; ustrezen, pravilen: rezultat tekme je realen; realna ocena položaja 4. ki se da uresničiti, izpolniti; uresničljiv, izpolnljiv: postavljati si realne cilje; predlog ni realen, zato ga zavračam 5. ki pri mišljenju, ravnanju priznava, upošteva dejstva, uresničljive možnosti: bil je trezen, realen človek; bodite vendar realni in ne zahtevajte nemogočega / realna politika 6. ekon. izražen, merjen s količino blaga, ki se dobi za denarno enoto: realni dohodek se jim je nekoliko zmanjšal; realni in nominalni stroški ● publ. države realnega socializma Sovjetska zveza in vzhodnoevropske socialistične države; realna gimnazija nekdaj gimnazija s poudarkom na pouku živih jezikov in prirodoslovnih ved; ekspr. te besede so ga spet postavile na realna tla so povzročile, da se je spet zavedal resničnosti, mogočega, dovoljenegafiz. realni plin plin, katerega tlak pri konstantni temperaturi ni natančno obratno sorazmeren s prostornino; realna slika slika, ki nastane v presečišču podaljškov žarkov in jo lahko opazujemo z očesom ali na zaslonu, ki prestreže svetlobo; prava slika; geom. realna os hiperbole premer hiperbole na simetrali skozi realni gorišči; realna točka točka, katere koordinate so izrazljive z realnimi števili; jur. realna unija v monarhističnih državah zveza samostojnih držav s skupnim vladarjem in nekaterimi skupnimi organi; lit. realni čas čas, ki obstaja zunaj literarnega besedila; mat. realno število celo število, ulomek ali iracionalno število reálno prisl.: realno ocenjevati stanje; realno gledano ima prav; sam.: prepletanje realnega in pravljičnega

   31.224 31.249 31.274 31.299 31.324 31.349 31.374 31.399 31.424 31.449  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA