Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
3 (31.299-31.323)
- rdečearméjec -jca m (ẹ̑) vojak Rdeče armade: spomenik padlim rdečearmejcem ♪
- rdečearméjski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na rdečearmejce ali Rdečo armado: rdečearmejska uniforma / rdečearmejska konjenica ♪
- rdečebrád in rdečebràd -áda -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima rdečo brado: rdečebrad moški ♪
- rdečebrádec -dca m (ȃ) ekspr. kdor ima rdečo brado: rdečebradec je molčal / kot pristavek k imenu cesar Friderik Rdečebradec ♪
- rdéčec -čca m (ẹ̑) knjiž. 1. rdeča barva, rdečilo: že v kameni dobi so risali z rdečcem / ličiti se z rdečcem 2. kdor ima rdeče lase, rdečo brado: rdečec in plavolasec 3. Indijanec: rdečci in belci ♪
- rdečecvéten -tna -o prid. (ẹ̑) ki ima rdeč cvet: rdečecvetni tulipani ♦ bot. rdečecvetni divji kostanj okrasno drevo z rdečimi cveti v piramidastih socvetjih, Aesculus pavia ♪
- rdečedlák in rdečedlàk -áka -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima rdečo dlako: rdečedlaka žival ♪
- rdečegardíst -a m (ȋ) pripadnik rdeče garde: odred rdečegardistov ♪
- rdečegardístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na rdečo gardo: rdečegardistični poveljnik / rdečegardistična zmaga ♪
- rdečeglàv in rdečegláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ki ima rdečo glavo: rdečeglava žival / ekspr. rdečeglav fant rdečelas ♪
- rdečegŕl -a -o prid. (ȓ r̄) ki ima rdeče grlo: drobna, rdečegrla taščica ♦ zool. rdečegrli slapnik ♪
- rdečehláčar -ja m (ȃ) 1. ekspr. kdor nosi rdeče hlače: mali rdečehlačar 2. star. huzar: četa rdečehlačarjev je odjahala iz vasi ♪
- rdečekóžec -žca m (ọ̑) ekspr. Indijanec: bojni plesi rdečekožcev ♪
- rdečekóžen -žna -o prid. (ọ̄ ọ̑) ki je rdeče kože: rdečekožen dojenček / ekspr. rdečekožna plemena severnoameriška indijanska plemena ♪
- rdečelás in rdečelàs -ása -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima rdeče lase: rdečelas fant; sam.: vsi so se gnetli okoli rdečelasega ♪
- rdečelásec -sca m (ȃ) kdor ima rdeče lase: rdečelasec in črnolasec ♪
- rdečeláska -e ž (ȃ) ženska, ki ima rdeče lase: všeč so mu rdečelaske ♪
- rdečelíčen -čna -o prid. (ȋ ȋ) ki ima rdeča lica: rdečeličen otrok; rdečelično kmečko dekle ♪
- rdečelíčnež -a m (ȋ) ekspr. rdečeličen človek: vojakom je poveljeval rdečeličnež / kodrolas rdečeličnež se je držal matere za krilo ♪
- rdečelíčnica -e ž (ȋ) ekspr. rdečelična ženska: postavna rdečeličnica ♪
- rdečelíčnik -a m (ȋ) 1. ekspr. rdečeličen človek: rdečeličnik se je veselo zasmejal / prišla je z rdečeličnikom v naročju 2. slabš. Indijanec: preganjati rdečeličnike ♪
- rdečelísten -tna -o prid. (ȋ) ki ima rdeče liste: rdečelisten grm ♦ vrtn. rdečelistna bukev okrasno drevo z rdečimi listi, Fagus sylvatica var. purpurea ♪
- rdečênje -a s (é) glagolnik od rdečiti ali rdečeti: sredstvo za rdečenje / rdečenje dozorevajočega sadja ♪
- rdečenóg -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima rdeče noge: rdečenoga ptica ♦ zool. rdečenoga gos divja gos z oranžno rumenimi nogami in belo liso od začetka kljuna do temena glave, Anser erythropus; rdečenoga postovka postovka z rdečimi nogami, Falco vespertinus ♪
- rdečenós -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima rdeč nos: rdečenos pijanec ♪
31.174 31.199 31.224 31.249 31.274 31.299 31.324 31.349 31.374 31.399