Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

3 (30.349-30.373)


  1.      ravnotéžnica  -e ž (ẹ̑) drog za vzdrževanje ravnotežja: vrvohodec z ravnotežnico v rokah ♪
  2.      ravnotéžnosten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ravnotežje: ravnotežnostne vaje / s telovadbo izboljšati ravnotežnostni čut čut za ravnotežje ♪
  3.      ravnovésen  -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ravnovesje: ravnovesne motnje v naravi / ravnovesni politični položaj / spraviti predmet iz ravnovesnega položaja ravnotežnega ♦ fiz. ravnovesna lega lega, v kateri telo vztraja, dokler ne nastopi nova zunanja sila ♪
  4.      ravnovésje  -a s (ẹ̑) 1. raba peša stanje, v katerem je teža telesa, teles na obeh straneh enaka; ravnotežje: loviti ravnovesje na gredi; čoln so težko držali v ravnovesju 2. navadno s prilastkom stanje, v katerem so a) nasprotujoče si sile enako velike, močne: vzpostavitev ravnovesja političnih, vojaških sil v svetu / ohranjevati, porušiti ravnovesje v naravi b) nasprotne, različne stvari enako velike, usklajene: posamezne zgodbe romana so v ravnovesju / ekspr. slikarju se je posrečilo ustvariti ravnovesje v barvah / bilančno, proračunsko ravnovesje // stanje umirjenosti, duševne skladnosti: po teh besedah se mu je vrnilo ravnovesje / poskušal je najti duševno, notranje ravnovesje / spraviti, ekspr. vreči koga iz ravnovesja ◊ fiz. stanje, v katerem telo vztraja, dokler ne nastopi nova zunanja sila ♪
  5.      rávs  -a m (ȃ) ekspr. spopad, pretep, zlasti s potegovanjem krempljev, zob po nasprotniku: opazovati ravs mačkov, petelinov / v tej hiši je večen ravs in kavs prepir, prerekanje, pretep ♪
  6.      rávsanje  -a s (ȃ) glagolnik od ravsati: ravsanje mačkov / dovolj mu je bilo njihovega prepiranja in ravsanja; pri ravsanju se je ranil v roko ♪
  7.      rávsast  -a -o prid. (ȃ) ekspr. grob, pretepaški: ni se dobro počutil med ravsastimi otroki / bil je pravi človek za tiste težke, ravsaste čase ♪
  8.      rávsati  -am nedov. (ȃ) redko praskati, potegovati: ne ravsaj z žebljem po steni / ko se je plazil skozi grmovje, mu je trnje ravsalo roke in obraz rávsati se ekspr. spopadati se, tepsti se, zlasti s kremplji, zobmi: pes in mačka se spet ravsata; petelini se kavsajo in ravsajo / otroka se ravsata za igrače / ravsati se za dediščino grdo se prepirati ♪
  9.      rávsniti  -em dov. (á ȃ) redko prasniti, potegniti: ravsniti z žebljem po pohištvu / hotel je prijeti mačko, pa ga je ravsnila rávsniti se ekspr. spopasti se, stepsti se, zlasti s kremplji, zobmi: psa sta se renčeč znova ravsnila / fantje se bodo vsak čas ravsnili ♪
  10.      rávš  -a m (ȃ) nar. sleč, rododendron: pobočje je bilo poraslo z ravšem ♪
  11.      rávšelj  -šlja in -na [šǝl] m (á) 1. star. iz vrbovih vej ali žice pletena košu podobna priprava za lovljenje rib, rakov; vrša: nastaviti ravšelj v vodo // taki pripravi podobna mreža, past za ptiče, polhe: loviti z ravšljem 2. nav. slabš. grob, neolikan človek: ne mara imeti opravka s tem ravšljem; ta ženska je pravi ravšelj ♪
  12.      rávšje  -a s (ȃ) nar. sleč, rododendron: rdeči cveti ravšja ♪
  13.      rávt  -a m (ȃ) knjiž., v nekaterih deželah (slovesen) sprejem, družabna prireditev, navadno zvečer: povabiti na ravt; ravt pri grofici ♪
  14.      rayon  gl. rejon ♪
  15.      ràz  ráza m (ȁ á) alp. skalnat greben v steni: preplezati raz; severni raz Mojstrovke ♪
  16.      ráz  -í ž (ȃ) knjiž. raza: na šipi so razi / čoln je puščal za seboj ravno raz brazdo ♪
  17.      raz  predl., s tožilnikom, tudi z rodilnikom, stil. v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka ráz- (ȃ) knjiž. za izražanje premikanja od zgornje strani česa, tako da preneha neposreden dotik, ali dosege takega položaja; z: vzeti čepico raz glavo; pasti raz mizo / vreči odejo raz sebe / megle se dvigujejo raz morje iznad morja ♪
  18.      ràz...  predpona v sestavljenkah (ȁ) za izražanje stanja osebe, ki je bila v kakem stanju, poklicu, funkciji, pa ni več; nekdanji, bivši: razjezuit, razkralj ♪
  19.      raz...  predpona 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje a) premikanja ali usmerjenosti v več krajev, smeri: razgnati, raznesti, razvoziti / razgrniti, razložiti po mizi / razblebetati, razglasiti novico / v zvezi s se razbežati se, raziti se, razleteti se / glas se razlega po dolini b) dejstva, da kaj ni več skupaj, v prvotnem položaju: razgrebsti, razriniti, razsuti / razpustiti, razširiti, raztegniti / razkoračiti se c) delitve, ločitve na več delov: razcepiti, razdeliti, razrezati, razstaviti č) nastopa stanja, navadno v veliki meri: razbesneti, razjeziti, razžariti / v zvezi s se razboleti se, razgovoriti se, razživeti se d) dosege zaželenega namena, cilja: razgreti, razmehčati / razhoditi nove čevlje / razbrati e) prenehanja obstajanja, stanja: razbliniti, razkrojiti, raztopiti / razdišati se f) nasprotnosti tega, kar pomeni glagol z drugo predpono: razbarvati, razčlovečiti, razelektriti, razorožiti, raztovoriti, razvezati g) same dovršnosti (včasih brez pomenskega odtenka): razbistriti, razcefrati, raztrgati / razcvesti se 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: razbarvanje, razcepitev, razglasen, razhod ♪
  20.      ráza  -e ž (á) 1. manjša povrhnja poškodba v obliki črte: s piljenjem narediti raze; raze na pohištvu, v lošču; kamen z razami 2. redko črta, guba: okrog oči je imela drobne raze; raze na čelu / ladja je puščala za seboj globoko razo brazdo ● knjiž., redko zapomnil si ga je zaradi rdeče raze na licu brazgotine; redko skozi razo v vratih je gledala na cesto razpoko, špranjo ◊ zool. škržna raza vsaka od petih odprtin pred prsnimi plavutmi, skozi katere odteka voda, ki obliva škrge ♪
  21.      razálo  -a s (á) geod. priprava z dvema cevkama, delno napolnjenima s tekočino, za določanje višinskih razlik med točkami na terenu ♪
  22.      rázan  -a -o prid. (ā) knjiž. do roba poln: razana žlica moke rázano prisl.: razano poln lonec ♪
  23.      razánten  -tna -o prid. (ȃ) knjiž. ki poteka skoraj ravno, vzporedno s površino: razanten let lastovk / razanten izstrelek ♪
  24.      razapníti  -ím in razápniti -im dov., razápnil (ȋ í; ā ȃ) odvzeti, odstraniti apnenec iz česa: razapniti vodo, zemljo razapníti se, in razápniti se med., v zvezi s kosti, zobje izgubiti kalcij: zaradi pomanjkanja vitamina D se kosti razapnijo razapnjèn -êna -o in razápnjen -a -o: razapnjena voda ♪
  25.      rázast  -a -o prid. (á) ki ima raze: razasta površina ♪

   30.224 30.249 30.274 30.299 30.324 30.349 30.374 30.399 30.424 30.449  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA