Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

3 (3.024-3.048)


  1.      čerávno  vez. (á) star. čeprav: čeravno je pogodba podpisana, ni veljavna ♪
  2.      česálka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) zastar. frizerka: okrog nje se je trudilo več česalk ♪
  3.      česáti  čéšem nedov., čêši češíte; čêsal (á ẹ́) 1. urejevati, gladiti z glavnikom: česati lase; mama češe hčerko; česati konju grivo; rahlo, trdo česati; vsako jutro se dolgo češe / ptič se češe s kljunom čisti si perje; česati si brado s prsti; pren. veter češe travo, valove // (strokovno) urejevati lase: katera frizerka te češe? / česati lase v kito; česati se na prečo, nazaj 2. z orodjem ali s strojem uravnavati, gladiti: česati predivo, volno; česati slamo 3. žarg. sistematično, temeljito pregledovati z vojaštvom: Ofenziva bo v kratkem, če že ne jutri, začela »česati« tudi Suho krajino (R. Polič) 4. ekspr. sunkovito trgati v trakove, pramene: jezno česati papir s sten / krogle češejo zrak česán -a -o: tekst. česana volna tanka dolgovlaknata volna; česano predivo ♪
  4.      česnáč  -a m (á) slabš. kdor vsebinsko prazno, nespametno govori: bahav česnač ♪
  5.      čestítati  -am dov. in nedov. (ȋ) izraziti komu veselje nad pomembnim dogodkom, uspehom: čestitati k diplomi; čestitati za poroko; dovolite, da vam iskreno čestitam; pismeno čestitati / ekspr. čestitam, čestitam / neustalj. čestitati na ozdravljenju ∙ ekspr. lahko si čestitaš lahko si zadovoljen; ali smem že čestitati? ali se je pričakovano že zgodilo // voščiti, želeti srečo: čestitati očetu za rojstni dan; ob dnevu republike čestitamo vsem delovnim ljudem ♪
  6.      češčênje  -a s (é) 1. rel. izkazovanje časti z molitvami ali obredi: češčenje Marije, svetnikov; češčenje križa / angelsko ali angelovo češčenje 2. raba peša čaščenje: pretirano češčenje razuma v racionalizmu ♪
  7.      češmín  -a m (ȋ) trnat grm z rumenimi cveti v grozdih ali njegove živo rdeče jagode: nabirati češmin; trebiti češmin na pašniku ♪
  8.      čéšpa  -e ž (ẹ̑) nar. sliva, češplja: briške češpe ♪
  9.      čéta  -e ž (ẹ́) 1. osnovna vojaška enota iz več vodov: dodeljen je v prvo četo; komandir čete / inženirska, oklopna, zaščitna četa; četa za zvezo / visoki gost je pregledal častno četo // mn. vojska, armada: redne čete so se pridružile upornikom; zasedbene sile so odpoklicale svoje čete; zavezniške čete 2. skupina ljudi, navadno urejena: po cesti korakajo čete vojakov; v četah gredo na delo / poveljnik gasilske čete / zbiranje terorističnih čet ♪
  10.      četŕt  -a m (ȓ) 1. posoda, ki meri četrtino določene mere: prijel je svoj četrt in prisedel / puste sobote brez četrtov in stare družbe 2. del na štiri enake dele razdeljene merske enote, navadno časovne; četrt ž: ura je udarila zadnji četrt pred polnočjo ♪
  11.      četŕtfinálen  -lna -o prid. (ȓ-ȃ) nanašajoč se na četrtfinale: četrtfinalna tekma ♪
  12.      četŕtfinalíst  -a m (ȓ-ȋ) šport. posameznik ali moštvo, ki doseže pravico za nastop v četrtfinalu: po tej zmagi je postal četrtfinalist ♪
  13.      četŕti  -a -o štev. (ŕ) ki v zapovrstju ustreza številu štiri: četrti dan v tednu; bil je četrti na cilju; četrtega (4.) julija; Karel IV.; četrta vrsta v parterju; četrto nadstropje; v četrtem stoletju / četrti del jabolka četrtina ● četrti stan v 19. stoletju delavstvo, proletariat; star. četrta šola četrti razred nekdanje gimnazije ◊ fiz. četrta dimenzija po Einsteinovi teoriji relativnosti čas; rel. četrta božja zapoved; voj. četrta sovražna ofenziva od 20. I. do 5. V. 1943 v Bosni in Hercegovini; prisl.: že v četrto sem ga srečal četrtič; sam.: žarg., avt. voziti s četrto, v četrti v četrti prestavi ♪
  14.      četŕtič  prisl. (ŕ) 1. pri ponavljanju na četrtem mestu: prišel sem že trikrat, pa bom še četrtič 2. v zapovrstju na četrtem mestu: občina razpisuje mesto 1. zdravnika, 2. tehnika, 3. sluge, 4. [četrtič] snažilke ♪
  15.      četrtína  -e ž (í) del na štiri enake dele razdeljene celote: prebral je prvo četrtino knjige; do četrtine napolnjena skodelica; dela za četrtino plače; četrtina jabolka ♦ mat. pet četrtin je ena cela in ena četrtina ♪
  16.      četrtínjak  -a m (ȋ) sod, ki drži od 500 do 600 l ♪
  17.      četrtínka  -e ž (ȋ) del na štiri enake dele razdeljene merske enote, navadno kot samostojna mera: naročiti četrtinko vina / iti na četrtinko četrt litra / na mizi stoji prazna četrtinka; star. ura bije vsako četrtinko vsako četrt; četrtinka papirja četrt pole ♦ muz. četrtinka četrtina celinke; pavza četrtinka // nav. ekspr. četrtina: četrtinka jabolka; niti četrtinke tega ni povedal ♪
  18.      četrtínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na četrtino: četrtinska vozna karta / četrtinski obrat pri plesu ♪
  19.      četŕtiti  -im nedov. (r̄ ȓ) razkosavati zaklano žival na četrti: četrtiti vola ♪
  20.      četŕtkov  -a -o (ŕ) pridevnik od četrtek: četrtkova izdaja časopisa ♪
  21.      četŕtlítrski  -a -o prid. (ȓ-í) ki drži četrt litra: četrtlitrski lonček; četrtlitrska steklenica ♪
  22.      četrtnják  -a m (á) nekdaj 1. prostorninska mera, navadno za žito, od 30 do 70 l: dva četrtnjaka pšenice 2. četrtzemljak ♪
  23.      četŕttón  -a m (ȓ-ọ̑) muz. četrtina celega tona: komponiranje v četrttonih ♪
  24.      četvérica  -e ž (ẹ̑) skupina štirih oseb: četverica vojakov / znana igralska četverica ♪
  25.      četvérka  -e ž (ẹ̑) biblio. velikost grafičnega dela z višino od 25 do 35 cm; kvart: knjiga je izšla v četverki [4°] / četverka v dragoceni vezavi ♪

   2.899 2.924 2.949 2.974 2.999 3.024 3.049 3.074 3.099 3.124  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA