Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

3 (30.174-30.198)



  1.      rándati  -am nedov. () star. nerodno, okorno hoditi: počasi randati čez travnik
  2.      randevu  -ja in rendez-vous -a [randevú -ja] m () knjiž. ljubezenski sestanek, zmenek: šel je na svoj prvi randevu / publ. vesoljski randevu združitev vesoljskih ladij
  3.      rándi  -ja m () pog. ljubezenski sestanek, zmenek: imeti randi z dekletom; iti na randi
  4.      ráng  -a m () publ. mesto, položaj koga glede na naslov, ugled: ljudje različnega ranga / biti po rangu prvi, zadnji / umetnik najvišjega ranga najvišje kakovostne skupinesoc. razvrstitev glede na višjo ali nižjo stopnjo, količino // navadno s prilastkom stopnja, enaka stopnji, določeni s prilastkom: ta šola ima rang fakultete / dvigniti diplomatsko predstavništvo na rang veleposlaništva na stopnjo; neskl. pril.: rang lestvica priljubljenosti; rang lista in ranglista najboljših strelcev
  5.      rangíranje  -a s () glagolnik od rangirati: rangiranje tekmovalcev / družbeno rangiranje poklicev
  6.      rangírati  -am dov. in nedov. () publ. razvrstiti po mestu, položaju glede na naslov, ugled: rangirati povabljene / ta poklic visoko rangira je ugledensoc. razvrstiti glede na višjo ali nižjo stopnjo, količino
  7.      ranglista  gl. rang
  8.      ránica  -e ž (á) manjšalnica od rana: ranice si je razkužil z alkoholom; na roki je imel polno ranic / slabe novice so povzročale ranice v njegovem srcu
  9.      raníca  -e ž (í) rabi se samostojno ali kot prilastek rastlina, ki zgodaj dozori, ali njen sad: ranica že cveti / češnja, hruška ranica
  10.      ranína  -e ž (í) 1. trta, katere grozdje zgodaj dozori, ali grozdje te trte: zasaditi ranino / ranino so že obrali; mošt iz ranine 2. agr., v zvezi radgonska ranina trta s srednje velikimi, podolgovatimi grozdi z okroglimi, rumeno zelenimi jagodami, ki se goji v okolici Gornje Radgone: gojiti šipon in radgonsko ranino // kakovostno belo vino iz grozdja te trte: izpiti liter radgonske ranine
  11.      ranítev  -tve ž () glagolnik od raniti: ob ranitvi navadno priteče kri; ranitev z ostrim predmetom / duševne ranitve
  12.      raníti  in rániti -im, tudi rániti -im dov. ( á ā; á ) povzročiti rano, rane: med pretepom je ranil več ljudi; raniti žival; raniti do krvi; raniti se ob oster rob; raniti v roko; raniti z nožem, ugrizom; krogla ga je močno, ekspr. težko ranila / smrtno se raniti / raniti drevo // ekspr. povzročiti duševno bolečino, trpljenje: ranil jo je z nepremišljenimi besedami; njen posmeh ga je ranil do živega, do dna srca zelo / raniti nečimrnost, ponos koga prizadeti ránjen -a -o: biti ranjen v roko; ranjen ponos; ranjen vojak; iz ranjene smreke teče smola; od ljubezni ranjeno srce; smrtno ranjen; sam.: pomagati ranjenemu
  13.      ránjak  -a m () bot. travniška rastlina s pernatimi listi in rumenimi ali rdečkastimi metuljastimi cveti v socvetju, Anthyllis: ranjak raste na manj rodovitnih tleh; ranjak in nokota
  14.      ránjati  -am nedov. (á) redko ranjevati: med plezanjem so mu skale ranjale roke / s svojimi besedami mu je ranjal srce
  15.      ránjenec  -nca m (ā) kdor je ranjen: ranjenec je vso noč stokal, tožil / četa je imela pet ranjencev
  16.      ránjenje  -a s (ā) ranitev: ranjenje pri težkem delu / ranjenje z besedo
  17.      ránjenka  -e ž (ā) ženska, ki je ranjena: ranjenka je v nezavesti; operirati ranjenko
  18.      ránjenost  -i ž (ā) stanje ranjenega: njegova huda ranjenost jo je skrbela; ranjenost živali / ekspr. ranjenost ponosa se mu je kazala na obrazu
  19.      ranjeváti  -újem nedov.) povzročati, delati rane: ob trganju cvetja so ga ranjevali ostri trni / ekspr. njegovi pogledi so jo ranjevali
  20.      ránko  prisl. () nar. dolenjsko za izražanje približne, dozdevne podobnosti; kakor: ustavil se je, ranko da bi se rad nekaj pogovoril / ranko nejevoljen nekako, nekam
  21.      ranljív  -a -o prid. ( í) ki se da (lahko) raniti: ranljiva mesta na telesu; oko je zelo ranljivo // ekspr. ki se mu hitro povzroči duševna bolečina, trpljenje: ne draži ga, saj veš, kako ranljiv je / ranljivo srce ● ekspr. dobro pozna njegove ranljive točke, ranljiva mesta ve, kaj ga najbolj boli, prizadene; ekspr. ranljiva mesta obrambe, utrdbe mesta, na katerih se more obramba, utrdba najbolj prizadeti
  22.      ranljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost ranljivega: ranljivost organa, telesa / ekspr. duševna ranljivost / ekspr. ranljivost sovražnikove obrambe
  23.      ráno...  prvi del zloženk (á) nanašajoč se na ran, zgodnji: ranojesenski, ranoklasicističen
  24.      ranocélnica  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od ranocelnik: ranocelnica mu je obvezala krvavečo roko
  25.      ranocélnik  -a m (ẹ̑) nekdaj kdor se ukvarja z zdravljenjem in operiranjem, navadno z nižjo poklicno izobrazbo: ranocelnik mu je obvezal rano, povil zlomljeno kost / izprašani ranocelnik

   30.049 30.074 30.099 30.124 30.149 30.174 30.199 30.224 30.249 30.274  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA