Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
3 (29.949-29.973) 
- radiométer -tra m (ẹ̄) 1. naprava za merjenje intenzivnosti radioaktivnega sevanja: z radiometrom so ugotavljali okuženost ozračja 2. fiz. naprava za merjenje tlaka v valovanju: z radiometrom ugotoviti tlak zvoka / svetlobni, zvočni radiometer ♪
- radiométričen -čna -o prid. (ẹ́) teh. nanašajoč se na merjenje radioaktivnosti: radiometrične preiskave ♦ mont. radiometrična separacija ločevanje radioaktivnih rudnin od jalovine po stopnji radioaktivnosti ♪
- rádionavigácija -e ž (ā-á) navigacija s pomočjo radijskih valov: antene, naprave za radionavigacijo ♪
- rádionavigátor -ja m (ā-ȃ) strokovnjak za radionavigacijo: letalski radionavigator ♪
- rádiooddájen -jna -o prid. (ā-ȃ) nanašajoč se na radijsko oddajanje: radiooddajna naprava / radiooddajna postaja ♪
- rádiooddájnik in rádio oddájnik -a m (ā-ȃ) radijski oddajnik: sporočiti novico po radiooddajniku ♪
- rádiooperatêr -ja m (ā-ȇ) radijski operater: ekipa radiooperaterjev ♪
- rádiopostája in rádio postája -e ž (ā-ȃ) radijska postaja: obveščevalci so imeli radiopostajo; ladijska radiopostaja ♪
- rádioreléjen -jna -o prid. (ā-ẹ̑) ptt, rad. ki ojači in prenese sprejeti radijski signal dalje: radiorelejni oddajnik / radiorelejne postaje ♪
- rádiosignál -a m (ā-ȃ) radijski signal: sprejemati radiosignale iz vesolja ♪
- rádiosónda -e ž (ā-ọ̑) meteor. sonda, ki po radijskem oddajniku pošilja podatke o temperaturi, pritisku, vlagi v višjih zračnih plasteh: spustiti radiosondo ♪
- rádiosprejémnik in rádio sprejémnik -a m (ā-ẹ̑) radijski sprejemnik: radiosprejemnik se je pokvaril / poslušali so radiosprejemnik ♪
- radiostezija gl. radiestezija ♪
- rádiotéhnik -a m (ā-ẹ́) strokovnjak za radiotehniko s srednjo izobrazbo: po poklicu biti radiotehnik ♪
- rádiotéhnika -e ž (ā-ẹ́) 1. tehnika prenašanja signalov z radijskimi valovi: zanima ga radiotehnika; razvoj radiotehnike 2. izdelovanje, uporaba in popravljanje radijskih aparatov: ukvarjati se z radiotehniko ♪
- rádiotelefón -a m (ā-ọ̑) ptt telefon, pri katerem posredujejo sporočila radijski valovi, brezžični telefon: radiotelefon na ladji se je pokvaril; vključiti radiotelefon ♪
- rádiotelefoníja -e ž (ā-ȋ) ptt telefonija z radijskimi valovi, brezžična telefonija: ukvarjati se z radiotelefonijo / razvoj radiotelefonije ♪
- rádiotelefónski -a -o prid. (ā-ọ̑) nanašajoč se na radiotelefon: radiotelefonska zveza s kopnim / radiotelefonska postaja ♪
- rádiotelegráf -a m (ā-ȃ) ptt električna naprava za prenašanje dogovorjenih znakov na daljavo z radijskimi valovi, brezžični brzojav: namestiti radiotelegraf ♪
- rádiotelegrafíja -e ž (ā-ȋ) ptt telegrafija z radijskimi valovi, brezžična telegrafija: ukvarjati se z radiotelegrafijo; strokovnjak za radiotelegrafijo ♪
- rádiotelegrafíst -a m (ā-ȋ) kdor se (poklicno) ukvarja s sprejemanjem in oddajanjem sporočil po radiotelegrafu: radiotelegrafist je oddal sporočilo; izučiti se za radiotelegrafista ♪
- rádiotelegrafístka -e ž (ā-ȋ) ženska oblika od radiotelegrafist: radiotelegrafistka pri štabu ♪
- rádiotelegrám -a m (ā-ȃ) ptt telegram, poslan po radijskih valovih, brezžična brzojavka: poslati radiotelegram na ladjo ♪
- rádioteleskóp tudi rádioteleskòp -ópa m (ā-ọ̑; ā-ȍ ā-ọ́) astr. elektronska naprava z anteno za sprejemanje radijskega sevanja iz vesolja: namestiti, usmeriti radioteleskop; proučevanje Sonca z radioteleskopom ♪
- rádiotelevizíja tudi rádiotelevízija -e ž (ā-ȋ; ā-í) dejavnost, ki se ukvarja z javnosti namenjenim oddajanjem zvočnih in slikovnih sporočil po radijskih valovih: novi dosežki radiotelevizije; razvoj radiotelevizije // ustanova za tako dejavnost: direktor radiotelevizije / prireditev bo prenašala jugoslovanska radiotelevizija jugoslovanske radijske in televizijske postaje / Radiotelevizija [RTV] Ljubljana ♪
29.824 29.849 29.874 29.899 29.924 29.949 29.974 29.999 30.024 30.049 
