Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

3 (29.199-29.223)


  1.      pripustítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od pripustiti: pripustitev k izpitu / pripustitev krave ♪
  2.      priràst  -ásta m (ȁ á) 1. kar priraste v določenem razdobju: letni prirast lesa; prirast na hektar gozda / prirast pri govedu / prirast prebivalstva 2. glagolnik od prirasti: hiter prirast lesa ♪
  3.      priravnávati  -am nedov. (ȃ) knjiž. 1. prilagajati: priravnavati način življenja okolju 2. primerjati: novega romana ni mogoče priravnavati s prejšnjimi ♪
  4.      priredítev  -tve ž (ȋ) 1. javni dogodek, zlasti kulturni, športni, zabavni: udeležiti se prireditve; odpovedati prireditev; nastopiti na prireditvi; dobrodelna prireditev; družabna prireditev; kulturna, pevska, športna prireditev; obisk prireditve; program prireditve; vstopnice za prireditev; knjižni sejem in druge prireditve 2. glagolnik od prirediti1: prireditev črkopisa; prireditev knjige za otroke; prireditev pravil / prireditev turnirja 3. kar je vsebinsko, oblikovno narejeno ustrezno za kak namen; priredba: med izvirnimi pesmimi so tudi prireditve ljudskih ♪
  5.      priredíti 1 -ím dov., prirédil (ȋ í) 1. narediti vsebinsko, oblikovno ustrezno za kak namen: prirediti besedilo; program bo treba še prirediti; slovnico prirediti za šolo; televizijsko zgodbo je priredil po noveli ♦ muz. skladbo za mešani zbor prirediti za moški zbor // narediti ustrezno za kak namen sploh: prirediti okvir sliki; prirediti kolo za večjo hitrost; prirediti orodje za določeno delo; prirediti si lečo na mikroskopu naravnati 2. narediti kaj za začasno uporabo, navadno ne iz ustreznega materiala: mize so priredili iz starih desk; prirediti oder na prostem / gospodar je dal za gosta prirediti sobo pripraviti, urediti 3. narediti, kar je potrebno, da se kak javni dogodek začne, uresniči: prirediti dirke, izlet, koncert, proslavo, zborovanje; vodstvo galerije bo priredilo razstavo; veleposlanik je priredil sprejem, slavnostno večerjo v čast gostu; šalj. zvečer so mu priredili pod oknom mačji koncert; iron. hči mu je priredila škandal // publ., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: dijaki so priredili obisk tovarne; pisatelj bo priredil predavanje tudi pri nas bo predaval; prebivalci so gostu iz Jugoslavije priredili lep sprejem so ga lepo sprejeli 4. mat. narediti, da ima vsak element prve množice ob sebi kak element druge množice, tako da tvorita skupaj par: prirediti številu njegov kvadrat prirejèn -êna -o deležnik od prirediti: šahovski turnir je bil prirejen v čast slavnega mojstra; za tako delo prirejene škarje; nova izdaja pesmi je prirejena po prvi izdaji; kosilo, prirejeno za sto gostov; po pravilih prirejeno tekmovanje // knjiž. ki ima enakovreden položaj: on mu ni podrejen, ampak prirejen ◊ geom. prirejena premera premera kroga, elipse ali hiperbole, od katerih vsak razpolavlja drugemu premeru vzporedne tetive; konjugirana premera; jur. prirejeni organi upravni organi enake stopnje iste ali istovrstne družbenopolitične skupnosti ♪
  6.      prirédnost  -i ž (ẹ̄) knjiž., redko enakovrednost: prirednost elementov ♦ lingv. prirednost stavkov, zvez ♪
  7.      priréjati 1 -am nedov. (ẹ́) 1. delati vsebinsko, oblikovno ustrezno za kak namen: prirejati besedilo, gradivo; prirejati sestavek za tisk / ekspr. nič ni prirejala, povedala je, kot je bilo; pren. po svoje (si) prirejati podobo sveta // delati ustrezno za kak namen sploh: prirejati vozila za invalide 2. delati, kar je potrebno, da se javni dogodki začnejo, uresničijo: prirejati koncerte, predstave, razstave, tekmovanja, zborovanja / slišal sem, da klub prireja večerjo pripravlja // publ., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: prirejati obiske vojašnic; prirejal je predavanja o tem problemu predaval je 3. mat. delati, da ima vsak element prve množice ob sebi kak element druge množice, tako da tvorita skupaj par: prirejati številom njihove kvadrate ♪
  8.      prirépek  -pka m (ẹ̑) ekspr. kar je s čim povezano tako, da nima lastne pomembnosti, samostojnosti: ta država ni prirepek nobene velesile; organizacija se je zreducirala na prirepek državnega aparata ♪
  9.      prirezovánje  -a s (ȃ) glagolnik od prirezovati: prirezovanje las / prirezovanje zobotrebcev ♪
  10.      priríniti  -em dov. (í ȋ) 1. z rinjenjem spraviti kam: pririniti težko mizo do vrat / pririniti nasprotnika do roba prepada / pririniti pokvarjen avtomobil k mehaniku 2. ekspr. počasi, s težavo priti: po dveh urah sta pririnila do planinske koče / tovornjak je pririnil na vrh klanca / sonce je že pririnilo nad hišo 3. ekspr. pririti, prilesti: hrošči so pririnili iz zemlje // prikliti, prirasti: posejana pšenica je pririnila iz zemlje 4. ekspr. shajati: nekako bomo že pririnili čez zimo ● ekspr. pririnili smo do oktobra smo že v oktobru; ekspr. pririnil je čez šestdeseto star je že šestdeset let priríniti se ekspr. 1. s težavo priti skozi kaj ovirajočega: pririnil se je iz množice; pririniti se skozi grmovje 2. s prizadevanjem priti do česa: nazadnje se je pririnil do direktorja; pririnil se je do oficirja; pog. komaj jo je pririnil do preddelavca ♪
  11.      príroč  -a m (í) nar. vzhodno ročaj, držaj: priroč lonca ♪
  12.      prirôčen  in priróčen -čna -o prid., prirôčnejši in priróčnejši (ō; ọ̄) 1. ki po velikosti, obliki dobro ustreza svojemu namenu: v grmovju si je odrezal priročno palico; ta sekira je zelo priročna / časopis je dobil nov, priročnejši format // primeren, uporaben za kak namen sploh: energija morskih valov je velika, vendar ni posebno priročna za izkoriščanje / ta beseda je prav priročna, a ni domača 2. sposoben z lahkoto, brez spodrsljajev opravljati delo; pripraven: naredi to, da vidim, kako si priročen; pri vsakem delu je priročen 3. manjši in blizu kraja določene dejavnosti: priročna shramba; glavno in priročno skladišče / priročna knjižnica z najbolj uporabljanimi knjigami; priročna lekarna z najnujnejšimi zdravili 4. redko lahko, hitro dostopen: šola je zgrajena na priročnem kraju / ta trgovina mu je bolj priročna 5. pri vpreženi živini levi: priročni konj, vol ● publ. moderna drama je temu režiserju zelo priročna je v skladu z njegovo usmerjenostjo, sposobnostmi; gasiti začetne požare s priročnimi sredstvi ki se dobijo na kraju samem ♪
  13.      priródnost  -i ž (ọ̑) naravnost: dekoracija vzbuja vtis prirodnosti / vlogo je zaigrala s prisrčno prirodnostjo; prirodnost gibanja / slikanje življenjskih pojavov v vsej njihovi prirodnosti ♪
  14.      prirohnéti  -ím dov. (ẹ́ í) ekspr. rohneč priti: prirohneti kam / prirohneti nad koga / mimo je prirohnel vlak hrupno pripeljal ♪
  15.      prisáden  -dna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prisad: prisadna rana / prisadna pika gnojni mehurček na koži ♪
  16.      prisadíti se  -ím se dov., prisádil se; prisajèn (ȋ í) nav. 3. os. ognojiti se: rana se mu je prisadila; brezoseb. prisadilo se mu je ♪
  17.      prisánjati  -am dov. (á) 1. knjiž. ustvariti v sanjah, mislih: prisanjati srečo; prisanjati si dom; junak, kot si ga je prisanjala v srcu / sanjal je o sreči, pa prisanjal smrt dočakal 2. ekspr. sanjajoč, zamišljeno priti: prisanjati domov / vetrič prisanja skozi okno zapiha prisánjan -a -o: prisanjana pot v prihodnost ♪
  18.      prisében  -bna -o prid., prisébnejši (ẹ̄) 1. ki v nepričakovanem, težkem položaju razumno, premišljeno ravna: priseben šofer je preprečil nesrečo; ostati priseben; bil je toliko priseben, da je odskočil / priseben odgovor ga je rešil 2. ki se zaveda svojih dejanj, besed: priseben človek se ne bi tako pogovarjal; zaradi pohlepa ni bil več priseben / knjiž. bolnik ni več priseben pri zavesti 3. pri vpreženi živini levi: pognati prisebnega konja, vola 4. zastar. bližnji: na prisebnem koncu jezera je videl čoln ♪
  19.      prisébnost  -i ž (ẹ̄) 1. lastnost človeka, ki v nepričakovanem, težkem položaju razumno, premišljeno ravna: prisebnost šoferja jih je rešila / imel je toliko prisebnosti, da je takoj ustavil stroj / ohraniti prisebnost duha 2. stanje človeka, ki se zaveda svojih dejanj, besed: počasi se mu je vračala prisebnost, popolnoma trezen pa še ni bil / govoril je brez polne prisebnosti ♪
  20.      priséči  -séžem dov., prisézi prisézite; priségel priségla; nam. priséč in prisèč (ẹ́) 1. na določen način dati zagotovilo o resničnosti v postopku izpovedanega: priča je prisegla; pismeno, ustno priseči / nekdaj priseči na sveto pismo, svoj meč / z notranjim predmetom priseči prisego / ekspr. prisegel je, da se ne bo vtikal v naše odnose zagotovil / kot podkrepitev: vse je res, prisežem; prisežem, da ni kriv; prisežem na svojo čast, da je bilo res tako ♦ jur. po krivem priseči 2. javno, po določenem postopku obljubiti ravnati se po načelih, navedenih v izjavi; slovesno izjaviti: predsednik skupščine je prisegel / prisegel je, da bo varoval uradno tajnost 3. ekspr. trdno obljubiti: prisegel ji je zvestobo; prisegla sta si prijateljstvo za vse življenje priséžen -a -o: tu je bilo priseženih veliko priseg ∙ star. priseženi izvedenec zapriseženi izvedenec ♪
  21.      prisédati  -am nedov. (ẹ́ ẹ̄) sedati h komu, ki že sedi: prisedal je, kjer je videl kakega prijatelja / k naši mizi je prisedalo čedalje več ljudi ∙ ekspr. prisedal je k naši skromni mizi jedel je z nami ♪
  22.      prisédnik  -a m (ẹ̑) v nekaterih državah vsak od sodnikov, ki skupaj s predsednikom sestavljajo sodni zbor: dolžnosti prisednika ♪
  23.      prisédniški  -a -o (ẹ̑) pridevnik od prisednik: prisedniško sodstvo ♪
  24.      prisédništvo  -a s (ẹ̑) položaj prisednika: sprejeti prisedništvo ♪
  25.      priséga  -e ž (ẹ̑) 1. na določen način dano zagotovilo o resničnosti v postopku izpovedanega: potrditi izpoved s prisego; obrazec za prisego / sodnik narekuje prisego / pod prisego izjaviti, izpovedati kaj 2. javna, po določenem postopku dana obljuba ravnati se po načelih, navedenih v izjavi; slovesna izjava: izreči, podpisati prisego / olimpijska, sodniška, vojaška prisega; prisega predsednika republike // besedilo te izjave: brati prisego 3. ekspr. trdna obljuba: verjela je njegovim prisegam; držati, izpolniti, prelomiti prisego; prisega zvestobe ● Hipokratova prisega besedilo, ki vsebuje moralna načela zdravniškega poklica in dela ◊ jur. kriva prisega; očiščevalna prisega nekdaj prisega, s katero obdolženec, toženec odvrne od sebe obdolžitev, tožbo; zgod. podložniška prisega do odprave tlačanstva prisega podložnika zemljiškemu gospodu ♪

   29.074 29.099 29.124 29.149 29.174 29.199 29.224 29.249 29.274 29.299  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA