Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

3 (29.049-29.073)


  1.      prilétnik  -a m (ẹ̑) knjiž. prileten človek: priletniki se radi ukvarjajo z različnimi konjički; zdrav priletnik ♪
  2.      prilétnost  -i ž (ẹ̑) stanje priletnega človeka: zaradi priletnosti se je upokojil ♪
  3.      priléžen  -žna -o prid. (ẹ̄) 1. ki se prilega: tesno priležna obleka / lonec pokrijemo z dobro priležno pokrovko 2. zastar. primeren: izbrati priležno ime ◊ geom. priležni stranici mnogokotnika stranici, ki imata skupno oglišče ♪
  4.      priléžnica  -e ž (ẹ̑) ženska, ki živi skupaj z moškim brez zakonske zveze: bila je njegova priležnica, ne pa žena; imeti priležnico / knezova priležnica ljubica ♪
  5.      priléžnik  -a m (ẹ̑) moški, ki živi skupaj z žensko brez zakonske zveze: ima priležnika ♪
  6.      priléžniški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na priležnike: priležniško razmerje / priležniško življenje ♪
  7.      priléžništvo  -a s (ẹ̑) skupno življenje moškega in ženske brez zakonske zveze: dopuščati priležništvo / živeti v priležništvu ♪
  8.      príličen  -čna -o prid. (í) 1. knjiž. primeren, ustrezen: iskal je priličen izraz; za sestajanje priličen prostor 2. ekspr. precej velik, precejšen: tako sodi priličen del naše kritike; privarčevala sta prilično vsoto denarja ● zastar. živi od priličnega zaslužka priložnostnega; nar. ta motika je zelo prilična za okopavanje pripravna prílično 1. prislov od priličen: prilično zaslužiti; v prilično kratkem času so dokončali hišo / v povedni rabi kdaj bi bilo prilično, da vas obiščem 2. približno, skoraj: okus obeh sadežev je prilično isti / vrt je prilično urejen še kar ● zastar. prilično mi boš to povedal ob priliki ♪
  9.      prilíčenje  -a s (ȋ) glagolnik od priličiti: priličenje življenja okolju ♪
  10.      priličeváti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. prilagajati: priličevati napev novemu besedilu ♪
  11.      prilíčiti  -im dov. (í ȋ) knjiž. prilagoditi: priličiti opremo prostoru / priličiti zapis balade lastnemu čustvovanju / živali so se priličile življenju na drevju prilíčen -a -o: rastline so priličene življenju v določenem okolju ♪
  12.      prílika  -e ž (í) 1. kar je posledica okoliščine, okoliščin, ugodnih za uresničitev česa: prilika je nanesla, da sva se kmalu spet srečala; imeti, izrabiti, zamuditi priliko; čakal je na priliko za pogovor / ob priliki te obiščem / dal sem mu priliko, da se izkaže možnost / ekspr.: zdaj je prilika, da vse poveš zdaj lahko vse poveš; ljudje, ki sem jih imel priliko spoznati, so zelo delavni ki sem jih spoznal // določen dogodek, ki omogoča uresničitev česa: jutri bo sestanek, ob tej priliki ti bom vse pojasnila / njihov sin se bo vrnil, za to priliko bodo pripravili pogostitev za ta dogodek; vedel se je, kot je navada pri taki priliki; obleka za posebne, slovesne prilike / publ., z oslabljenim pomenom ob priliki kongresa je bil sprejet nov statut ob kongresu 2. nav. mn., publ. razmere, okoliščine: prilike so se spremenile; vživeti se v nove prilike; živeti v dobrih prilikah / družbene, gospodarske prilike / vremenske prilike so se proti večeru izboljšale 3. lit. poučna pripoved, ki ponazarja kako misel, nauk: povedati priliko; svetopisemske prilike; prilika o izgubljenem sinu / govoriti v prilikah 4. knjiž., v zvezi na priliko na primer: ta knjiga mi na priliko ni všeč / veliko stvari bo še treba kupiti, na priliko: posteljnino, zavese / všeč so mi ljudje, kot je na priliko tvoja žena ● ekspr. imela je veliko prilik, pa se vseeno ni poročila velikokrat bi se lahko poročila; knjiž. pripravil si je orodje, da bi mu bilo na priliko pri roki; star. gostilna je na lepi priliki na dostopnem, prometnem kraju; ekspr. to pesem je prepeval ob vsaki priliki in nepriliki če je bilo primerno ali ne; zastar. letina bo dobra, tudi vina bo po priliki precej; publ. knjiga bo po (vsej) priliki izšla jeseni verjetno; publ. to je bilo po priliki pred petdesetimi leti približno; prilika dela tatu priložnosti se je težko ubraniti ♪
  13.      prilíka  in prílika -e ž (ȋ; í) zastar. prispodoba: razburkano morje mu je prilika njegovih čustev ● zastar. to je dekle, da ji ni prilike v vsej vasi para; zastar. on ni tvoje prilike tak, kot si ti; zastar. fant je prava slika in prilika svoje matere zelo ji je podoben ♪
  14.      prilikovánje  -a s (ȃ) 1. knjiž. prilagajanje: prilikovanje nazorov razmeram / problem narodnostnega prilikovanja asimilacije ♦ biol. sprejemanje in spreminjanje hrane v organizmu lastne sestavine; asimilacija; lingv. prilagajanje ene vrste glasov drugi 2. star. primerjava: prilikovanje človeka mravlji ♪
  15.      prilikováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. knjiž. prilagajati: svoje nazore je rad prilikoval nazorom drugih ♦ biol. prilikovati sprejemati in spreminjati hrano v organizmu lastne sestavine; asimilirati; lingv. glasovi se prilikujejo glasovnemu okolju se prilagajajo glede na vrsto glasov 2. star. primerjati: prilikovati pašnike in stepe / prilikovati hudobijo kvasu; prilikoval se je čebeli ♪
  16.      prìlíst  -a m (ȉ-ȋ) bot. listu podobna tvorba ob listnem peclju: listi s prilisti ♪
  17.      prilíti  -líjem dov. (í) z zlivanjem dodati: priliti čaju ruma; priliti testu nekoliko mleka / v posodo je prilil še kozarec kisa // knjiž., ekspr. dodati sploh: pripovedi je prilil veliko svojega / s tem dejanjem mu je hotel priliti moralne moči ● knjiž., ekspr. priliti upom olja povečati, okrepiti upe; ekspr. s tem je prilil olja na ogenj je koga še bolj razburil, razdražil; je še poslabšal položaj, odnose prilít -a -o: prilita tekočina ♦ teh. priliti deli s hkratnim ulivanjem pritrjeni deli ♪
  18.      prilív  -a m (ȋ) 1. glagolnik od priliti ali prilivati: priliv potrebne tekočine / začutil je priliv novega upanja 2. publ. prihod ljudi od drugod: priliv prebivalstva, delovne sile na industrijska področja, v mesta / skrbeti za priliv novih članov pridobitev; priliv turistov se je povečal za deset odstotkov obisk // prihod zlasti denarja od drugod: priliv deviz, kapitala, zlata iz tujine; priliv sredstev za gradnjo je v zaostanku 3. zastar. plima: ob prilivu morje zalije te skale ♪
  19.      prilívanje  -a s (í) 1. glagolnik od prilivati: prilivanje vode 2. publ. prihajanje ljudi od drugod: prilivanje visokokvalificiranih delavcev v industrijsko razvite države ♪
  20.      prilívati  -am nedov., tudi prilivájte; tudi prilivála (í) 1. z zlivanjem dodajati: prilivati vinu vodo // knjiž., ekspr. dodajati sploh: mladost je njenemu obrazu prilivala poseben čar / njihovi začudeni pogledi so mu prilivali moč in zadovoljstvo 2. star. zalivati kaj (z vodo): zvečer je navadno prilival rožam na vrtu ● star. dež je začel močno prilivati liti; ekspr. prilivati olje na ogenj koga še bolj razburjati, dražiti; še poslabševati položaj, odnose ♪
  21.      prilívek  -vka m (ȋ) knjiž. pijača, zlasti za pitje ob jedi: prigrizek in prilivek / v nahrbtniku je imel tudi nekaj prilivka ♪
  22.      prilizljív  -a -o prid. (ȋ í) star. priliznjen: prilizljiv človek / verjela je sladkim prilizljivim besedam prilizljívo prisl.: prilizljivo govoriti ♪
  23.      prilizljívec  -vca m (ȋ) star. priliznjenec: prilizljivci in hinavci ♪
  24.      prilizljívost  -i ž (í) star. priliznjenost: samoljubnost in prilizljivost / osladiti govorico s prilizljivostmi priliznjenimi besedami, izrazi ♪
  25.      prilízniti se  -em se dov. (í ȋ) izraziti komu pretirano prijaznost, pohvaliti ga z namenom pridobiti si njegovo naklonjenost: prilizniti se možu, šefu / ta psiček se zna prilizniti / kako lepo si naredil, se mu je priliznil // ekspr. dobrikajoč se pritisniti, stisniti h komu: mačka se je priliznila h gospodinji; prilizniti se ob koga prilíznjen -a -o ki se (rad) prilizuje: ne zaupa priliznjenim ljudem; priliznjena je kot mačka / priliznjen otrok; priliznjena žival // ki vsebuje, izraža pretirano prijaznost: priliznjen glas; priliznjene besede; prisl.: priliznjeno govoriti ♪

   28.924 28.949 28.974 28.999 29.024 29.049 29.074 29.099 29.124 29.149  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA