Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

3 (28.724-28.748)


  1.      preusmérjati  -am nedov. (ẹ́) 1. delati, da dobi, ima kaj drugo, drugačno smer, usmerjenost: preusmerjati vodni tok / preusmerjati promet 2. delati, da ima kaka dejavnost drugo, drugačno vsebino: preusmerjati politično gibanje / preusmerjati javno mnenje // spreminjati področje dejavnosti česa: preusmerjati kmetijstvo; preusmerjati proizvodnjo 3. povzročati pri kom pripravljenost, odločitev za drugo, drugačno dejavnost: preusmerjati mladino v manj znane poklice / preusmerjati gledališko občinstvo k umetniško zahtevnejšim predstavam povzročati zanimanje zanje ♪
  2.      preusmerjeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na preusmerjanje: preusmerjevalni ukrepi v proizvodnji / preusmerjevalni tečaji za delavce tečaji za prekvalifikacijo delavcev ♪
  3.      preustròj  -ôja m (ȍ ó) knjiž. preoblikovanje, preureditev: socialni preustroj; preustroj pouka; preustroj davčnega sistema ♪
  4.      preustrojítev  -tve ž (ȋ) knjiž. preoblikovanje, preureditev: preustrojitev družbe; preustrojitev zakonov ♪
  5.      preustrojíti  -ím dov., preustrójil (ȋ í) knjiž. preoblikovati, preurediti: preustrojiti šolski sistem; politične razmere so se preustrojile / preustrojiti proizvodnjo reorganizirati / preustrojiti človeka spremeniti, predrugačiti ♪
  6.      preustvarítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od preustvariti: preustvaritev odnosov med ljudmi / preustvaritev mita ♪
  7.      preustváriti  -im dov. (á ā) knjiž. 1. spremeniti, predrugačiti: preustvariti odnose med ljudmi; preustvariti svet; preustvariti umetnost 2. preoblikovati, predelati: v drami je pisatelj preustvaril star antični mit; umetniško preustvariti preustvárjen -a -o: preustvarjen jezik; v umetniškem delu preustvarjena resničnost ♪
  8.      preustvárjanje  -a s (á) glagolnik od preustvarjati: preustvarjanje človeka; preustvarjanje sedanjega položaja / preustvarjanje življenja v umetnosti ♪
  9.      preustvárjati  -am nedov. (á) knjiž. spreminjati, predrugačevati: preustvarjati družbo ∙ knjiž. svobodno preustvarjati zgodovinsko snov predelovati ♪
  10.      preusvojíti  -ím dov., preusvójil (ȋ í) knjiž., redko preoblikovati, predelati: v svojih delih je pesniško preusvojil domačo pokrajino preusvojèn -êna -o 1. deležnik od preusvojiti: v umetnini preusvojena resničnost 2. vnaprej določen, vnaprej sprejet: izhajati iz preusvojenih sklepov; preusvojeno mnenje ♪
  11.      preutrudíti  in preutrúditi -im dov. (ȋ ú ū) preveč utruditi: preutruditi bolnika s pogovorom; preutruditi žival; delavci so se preutrudili; zaradi dolge hoje se je preutrudil preutrújen -a -o: preutrujen človek; konji so bili preutrujeni; živčno preutrujena ženska ∙ knjiž., redko preutrujeni izrazi obrabljeni ♪
  12.      preutrújati  -am nedov. (ú) preveč utrujati: monotonost dela ga je psihično preutrujala; preutrujati žival; preutrujati se z učenjem ♪
  13.      preutrújenost  -i ž (ū) stanje preutrujenega človeka: zaspati od preutrujenosti; živčna preutrujenost; preutrujenost moštva ♪
  14.      preužítek  -tka m (ȋ) v kmečkem okolju pravno zagotovljena pravica do stanovanja, hrane v hiši ob spremembi lastnika: daje mu preužitek; dobiti, izgovoriti si preužitek; pogodba o preužitku / biti na preužitku; imeti koga na preužitku ♪
  15.      preužítkar  -ja m (ȋ) v kmečkem okolju kdor ima, uživa preužitek: na starost je bil preužitkar; položaj preužitkarjev ♪
  16.      preužítkarica  -e ž (ȋ) v kmečkem okolju ženska, ki ima, uživa preužitek: bila je preužitkarica; smrt preužitkarice ♪
  17.      preužítkarski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na preužitkarje ali preužitkarstvo: preužitkarsko življenje / preužitkarska pravda ♪
  18.      preužítkarstvo  -a s (ȋ) v kmečkem okolju stanje, življenje preužitkarjev: zaradi preužitkarstva se ne pritožuje / problem preužitkarstva ♪
  19.      prevága  -e ž (ȃ) pog. prevladanje: prevaga dobrih lastnosti v človeku / prevaga nasprotnikov premoč ♪
  20.      prevágati  -am dov. (ȃ) pog. prevladati: te tendence takrat niso mogle prevagati / preh. pri njej slabe lastnosti prevagajo dobre ● pog. vse blago so prevagali pretehtali; pog. vera v človeka je prevagala vse težave je bila močnejša prevágati se prevesiti se, nagniti se: čoln se je prevagal ♪
  21.      prevágniti se  -em se dov. (á ȃ) nar. prevesiti se, nagniti se: voz se prevagne ∙ nar. noč se je prevagnila minila je prva polovica noči ♪
  22.      prevajálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor se (poklicno) ukvarja s prevajanjem: prevajalec je roman dobro prevedel; pogovarjala sta se s pomočjo prevajalca; zaposlil se je kot prevajalec na sodišču; prevajalec iz nemščine in angleščine; šola za prevajalce / za prevajalca nam je bil neki domačin za tolmača / leposlovni, tehnični prevajalci ♦ jur. zapriseženi prevajalec ♪
  23.      prevajálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prevajanje: prevajalne metode / prevajalna dejavnost ◊ elektr. prevajalni stroj (elektronski) računalnik, programiran zlasti za prevajanje naravnih jezikov ♪
  24.      prevajálka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska, ki se (poklicno) ukvarja s prevajanjem: prevajalka iz angleščine in nemščine; znana pesnica in prevajalka ♪
  25.      prevajálnik  -a m (ȃ) elektr. računalniški program, s katerim se uporabnikov program priredi za računalniško obdelavo ♪

   28.599 28.624 28.649 28.674 28.699 28.724 28.749 28.774 28.799 28.824  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA