Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

3 (28.674-28.698)


  1.      pretrkováti  -újem nedov. (á ȗ) med. pretrkavati: pretrkovati pljuča / zdravnik ga je dolgo pretrkoval ♪
  2.      pretŕmast  -a -o prid. (ŕ) preveč trmast: pretrmast fant; biti pretrmast, da bi popustil ♪
  3.      pretrpéti  -ím dov., tudi pretŕpel (ẹ́ í) 1. biti kdaj deležen česa neprijetnega, slabega: četa je pretrpela hude izgube; pretrpeti mnoge krivice; marsikaj, veliko hudega je pretrpel / z oslabljenim pomenom: v bitki so pretrpeli poraz so bili poraženi; slikarstvo je pretrpelo velike spremembe se je zelo spremenilo ∙ zaradi svojih idej je moral pretrpeti smrt je bil umorjen // prenehati biti deležen česa neprijetnega, slabega; prestati: to razočaranje sem že pretrpel, zdaj sem miren / pretrpeti nevarno bolezen preboleti 2. ekspr., s prislovnim določilom v trpljenju doseči veliko, preveliko mero: toliko je pretrpela, naj bo zdaj srečna; veliko smo pretrpeli med vojno 3. star. prenesti, zdržati: človek več pretrpi, kot prej misli / njegovo srce te žalosti ni pretrpelo pretrpljèn -êna -o: pretrpljene bolečine; pretrpljena bolezen ♪
  4.      pretrpévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. večkrat pretrpeti: pretrpevati krivice / ekspr. pretrpeval je poraz za porazom bil je večkrat poražen ♪
  5.      pretrúden  -dna -o prid. (ú ȗ) preveč truden: pretrudni so, da bi lahko nadaljevali pot ♪
  6.      pretúhtati  -am dov. (ú) pog. premisliti: pretuhtati delovni načrt; pismo je pretuhtal od stavka do stavka; dobro si vse to pretuhtal / pretuhtal je vse mogoče posledice svojega ravnanja ♪
  7.      pretuhtávati  -am nedov. (ȃ) pog. premišljati: pretuhtaval je, kaj je hotela s tem povedati / dolgo je pretuhtaval, kaj naj stori ♪
  8.      pretúj  -a -e prid. (ȗ ú) preveč tuj: novo okolje je bilo pretuje, da bi se v njem dobro počutil / pretuja sva si ♪
  9.      pretulíti  in pretúliti -im dov. (ȋ ú) 1. tuleč prebiti, preživeti: volkovi so noč pretulili 2. pog. prejokati: otrok je noč pretulil ● ekspr. vihar je pretulil njegove besede preglasil ♪
  10.      pretúra  -e ž (ȗ) 1. v ltaliji sodišče prve stopnje: overoviti podpis na preturi 2. zgod., pri starih Rimljanih naslov, dejavnost pretorjev: doseči preturo / zadnja leta njegove preture ♪
  11.      pretvára  -e ž (ȃ) glagolnik od pretvarjati: njena odpoved je samo pretvara; hinavščina in pretvara ♪
  12.      pretvárjanje  -a s (á) glagolnik od pretvarjati: pretvarjanje vodne energije v električno / dovolj je tvojega pretvarjanja; hinavščina in pretvarjanje ♪
  13.      pretvárjati  -am nedov. (á) delati, da kaka stvar nastopa, se pojavlja v drugi, drugačni obliki: ta naprava pretvarja vodno energijo v električno; pretvarjati višje merske enote v nižje // zastar. spreminjati: rudnik mu pretvarja dneve v noč; samovoljno kaj pretvarjati pretvárjati se kazati se drugačnega, kot biti v resnici: mislili so, da se spet pretvarja; zna se dobro pretvarjati / pretvarjali so se, da mu verjamejo pretvarjajóč -a -e: obdelujoč in pretvarjajoč mrtvo snov, ustvarjajo ljudje materialno kulturo; ne mara pretvarjajočih se ljudi ♪
  14.      pretvéza  -e ž (ẹ̑) 1. kar prikriva pravi vzrok, povod česa: narodna ideja jim je bila pretveza za uveljavljanje materialnih interesov; njegova bolezen je zgolj pretveza, da se lahko izmika odgovornosti / poklicali so vojaštvo pod pretvezo, da bo zavarovalo rudniške naprave; s pretvezo, da neredno opravlja izpite, so ga izključili / iskal je pretvezo za dokončen razdor med njima povod 2. knjiž. izgovor: iskati, najti pretvezo; razmišljala je, s kakšno pretvezo naj pogleda v sobo ♪
  15.      pretvórba  -e ž (ọ̑) glagolnik od pretvoriti: ta pretvorba ne sme prehitro potekati; pretvorba toplotne energije v električno; pretvorba stopinj / pretvorba priredja v podredje ♪
  16.      pretvórben  -bna -o tudi pretvórben -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pretvorbo: pretvorbna pravila ♦ lingv. pretvorbna slovnica slovnica, ki obravnava pretvarjanje jezikovnih enot po določenih pravilih v pomensko enakovredne jezikovne enote ♪
  17.      pretvóren  -rna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na pretvorbo ali pretvarjanje: pretvorni dejavniki / knjiž. pretvorne oblike oblakov spremenljive ♪
  18.      pretvorítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od pretvoriti: pretvoritev snovi / pretvoritev možnosti v resničnost ♪
  19.      pretvóriti  -im dov. (ọ̄) narediti, da kaka stvar nastopi, se pojavi v drugi, drugačni obliki: pretvoriti vodno energijo v električno ♦ lingv. pretvoriti pomensko istemu dati drugačno skladenjsko obliko; mat. pretvoriti ulomek v decimalno število // zastar. spremeniti: zloba ji je pretvorila obraz v spako; preoblekla se je in se pretvorila v čisto drugo žensko pretvórjen -a -o: v tem stavku je smisel pretvorjen ♪
  20.      pretvórnik  -a m (ọ̑) naprava iz sprejemnika in oddajnika, ki omogoča sprejem radijskega, televizijskega programa na področju, ki ga matični oddajnik ne zajema: postaviti, priključiti pretvornik / televizijski pretvornik // teh. naprava, ki spreminja eno veličino v drugo ali eno vrsto veličin v drugo: pretvornik sončne energije ◊ elektr. fazni pretvornik; frekvenčni pretvornik; mat. pretvornik število, s katerim se spreminja ena merska enota v drugo ♪
  21.      preubráti  -bêrem dov., stil. preuberó; preubrál (á é) knjiž., redko spremeniti, predrugačiti: preubrati svoj delovni sistem / preubrati svoja načela in želje ♪
  22.      preučèn  -êna -o prid. (ȅ é) 1. preveč učen: vi ste preučeni zame / njegovo govorjenje je bilo preučeno, da bi ga razumel 2. ekspr. zelo učen, pameten: zapiski preučenega moža ♪
  23.      preučeválec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) proučevalec: preučevalci narave ♪
  24.      preučeválen  -lna -o prid. (ȃ) proučevalen: preučevalne metode dela / ugotovitve preučevalne skupine ♪
  25.      preučevánje  -a s (ȃ) glagolnik od preučevati: organizirati preučevanje delavcev / preučevanje narečij / sodelovati pri etnografskih preučevanjih ♪

   28.549 28.574 28.599 28.624 28.649 28.674 28.699 28.724 28.749 28.774  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA