Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
3 (28.599-28.623)
- prestrelíti -ím dov., prestréli in prestrêli; prestrélil (ȋ í) s strelom, streli narediti luknjo, odprtino a) skozi kaj: prestreliti steno, strop / prestreliti komu prsi; prestreliti roko, srce; prestreliti si glavo / rafal jo je prestrelil; pren., ekspr. ostri žvižgi so prestrelili zrak b) skozi ovoj, steno česa: zasledovalci so mu prestrelili kolesa ∙ ekspr. prestrelila jo je ostra bolečina začutila je ostro bolečino; ekspr. ljubezen mu je prestrelila srce zaljubil se je; trpi zaradi ljubezni; ekspr. prestreliti koga z očmi, s pogledom ostro ga pogledati prestreljèn -êna -o: padel je s prestreljeno glavo; roko ima prestreljeno ∙ žarg. ves sem prestreljen zelo sem utrujen, izčrpan ♪
- prestrézati -am nedov. (ẹ́) 1. delati, da se kaj tekočega, premikajočega se kje zbira: prestrezati odtekajočo kri; prestrezati vodo v škaf 2. delati, da kaj gibajočega, premikajočega se ne nadaljuje gibanja, premikanja: prestrezati svetlobni tok / prestrezati sovražnikove konvoje; stal je na cesti in prestrezal mimoidoče / ta plast prestreza žarke // delati, da kaj, kar se približuje, ne doseže cilja: z roko je prestrezal leteče iveri / prestrezati udarce / prestrezati sovražnikove napade 3. (skrivaj, neopazno) prihajati do sporočil, ki so namenjena komu drugemu: prestrezati pisma; prestrezati telefonske pogovore 4. zaznavati z ustrezno pripravo: prestrezati zvočne signale // zaznavati zlasti s sluhom: znati prestrezati tudi rahle šume ◊ voj. prestrezati sovražna letala s prestrezalnimi letali onemogočati njihovo delovanje, gibanje prestrezajóč -a -e: branil se je, spretno in mirno
prestrezajoč udarce; žarke prestrezajoča plast ♪
- prestríči -strížem dov., prestrízi prestrízite; prestrígel prestrígla (í) 1. s striženjem narediti dva dela: prestriči nit, trak 2. s striženjem narediti podolgovato odprtino, zarezo v kaj: po nesreči je nekoliko prestrigla blago 3. ekspr. ustaviti, prekiniti: prestrigel je njun pogovor / že vem, kaj bi rad, je prestrigel njegove besede / splošno veselje je prestrigel krik o nesreči ● ekspr. prestriči nit življenja povzročiti smrt ♪
- préstrna -e ž (ẹ̑) nar. prekmursko manjša rjuha za sušenje zrnja: želel si je pridelati vsaj prestrno prosa ♪
- prestváriti -im dov. (á ā) star. spremeniti, predrugačiti: le kaj ga je tako prestvarilo; mislil je, da bo prestvaril svet prestvárjen -a -o: prestvarjen svet; sanje, prestvarjene v resničnost ♪
- prestvárjati -am nedov. (á) star. spreminjati, predrugačevati: mislil je, da bodo njegove ideje prestvarjale svet / umetnik prestvarja realno življenje v umetnost prestvarjajóč -a -e: prestvarjajoč dejavnik; prestvarjajoča pisateljeva moč ♪
- presúh -a -o tudi -ó prid. (ȗ ú) preveč suh: presuha krma / presuh svet / dekle je presuho ♪
- presúkanec -nca m (ú) nar. zvit, prebrisan človek: on je velik presukanec ♪
- presúkati -am in -súčem dov., tudi presukájte; tudi presukála (ú) 1. preveč sesukati: presukati nit; presukati sukanec 2. star. obrniti: topničarji so presukali top; presukati se na drugo stran / veter se je presukal / navadno s prislovnim določilom: presukati misli na druge stvari; presukali so pogovor na cene 3. ekspr. preobrniti, spremeniti: presukal je naše izjave; presukati laž v resnico / presukati položaj v državi / dramo bo treba še nekoliko presukati predelati, preoblikovati ● ekspr. pošteno so ga presukali ogoljufali presúkati se ekspr., navadno s prislovnim določilom izraža prehod v novo stanje, dogajanje, kot ga nakazuje določilo; obrniti se: razpoloženje se je kmalu presukalo; stvari so se presukale na bolje / vreme se je presukalo spremenilo presúkan -a -o 1. deležnik od presukati: presukani kažipoti; ta preja je presukana 2. nar. zvit,
prebrisan: fant je presukan in podjeten ♪
- presukávati -am nedov. (ȃ) 1. star. obračati: veter je presukaval kažipote / nerodno je presukaval kozarec v rokah 2. ekspr. preobračati, spreminjati: presukavati dejstva; presukavati smisel izjav ● redko presukavati magnetofonski trak previjati ♪
- presúkniti -em dov. (ú ȗ) star. obrniti: presukniti bolnika na bok; presukniti se na drugo stran / presukniti pogovor / v poročilu je nekaj zamolčal in nekaj presuknil spremenil ♪
- presumírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. domnevati, predpostavljati: stanje je tako, kot smo presumirali / v svojih delih je intuitivno presumiral marsikaj, kar je pozneje dognala psihologija; v analizi se presumira, da so bili vsi preizkusi opravljeni natančno ♪
- presúmpcija -e ž (ú) knjiž. domneva: potrditi presumpcijo; znanstvena presumpcija / raziskava izhaja iz več natančno določenih presumpcij predpostavk ♦ jur. pravna presumpcija ki je določena s pravno normo, pravna domneva ♪
- presumptíven -vna -o prid. (ȋ) knjiž. domneven: presumptivna avtonomnost / presumptivni krivec ♪
- presúniti -em dov. (ú ȗ) 1. vzbuditi močen čustveni odziv, zlasti a) sočutje, žalost: pogled na bolnika jih je presunil; njegova smrt jo je presunila; žalostna usoda pregnancev ga je presunila; brezoseb.: presunilo me je, ko sem slišal za nesrečo; ekspr. presunilo me je do dna srca b) ekspr. občudovanje: lepota gor človeka presune / presunila jih je taka pripravljenost na žrtve; njena vdanost ga je presunila 2. knjiž. prevzeti, obiti: nova moč je presunila njeno telo / groza presune; presunil ga je strah pred ljudmi 3. star. prebosti, predreti: presuniti komu srce z mečem, s sulico / nasprotnikov nož ga je presunil; pren. tvojo dušo bo presunil meč; puščica iz njenih oči ga je presunila ∙ presunilo jo je po vsem hrbtu začutila je ostro bolečino presúnjen -a -o: presunjen do dna duše; biti presunjen od lepote; kip ima srce presunjeno z mečem ∙ spregovoril je s presunjenim
glasom zelo ganjenim ♪
- presunljív -a -o prid. (ȋ í) 1. ki vzbuja močen čustveni odziv, zlasti a) sočutje, žalost: presunljiv prizor; presunljivo ihtenje b) ekspr. občudovanje: spoznal sem lepo, presunljivo severno deželo 2. ekspr. predirljiv: pevke so pele s presunljivim glasom; presunljiv krik; presunljivi zvoki sirene; zaslišal se je presunljiv žvižg / uprl je vanjo svoj presunljivi pogled ● iron. to je že kar presunljiva naivnost zelo velika presunljívo prisl.: presunljivo jokati; presunljivo piskati, zakričati; presunljivo pogledati; iron. ta motiv ni presunljivo nov ♪
- presušíti -ím dov., presúšil (ȋ í) 1. popolnoma, v celoti posušiti: presušiti kruh; presušiti klobase; luže so se v vročini presušile; premaz se je že dobro presušil // po površini posušiti: preden spravijo krompir v klet, ga presušijo; na zraku se česen kmalu dovolj presuši; ustnice se na mrazu presušijo / prst se je dovolj presušila, da se da orati 2. ponovno posušiti: presušiti suho sadje, če se navzame vlage; presušiti vlažno seno, žito / poleti je na soncu presušila vso obleko 3. preveč posušiti: pazi, da perila ne presušiš; detelja se je presušila in se drobi 4. vet. nehati dajati mleko: krava je zaradi brejosti presušila // preh. narediti, da krava neha dajati mleko: presušiti kravo dva meseca pred otelitvijo ● studenec je presušil presahnil; ekspr. presušiti gostilno popiti (skoraj) vso pijačo gostilne ◊ vrtn. presušiti rastlino namenoma je daljši čas ne zalivati
presušèn -êna -o: presušen kruh; dobro presušen les; presušene in razpokane ustnice; imeti presušeno grlo ∙ ekspr. daj mi vina, sem čisto presušen zelo žejen ♪
- presvétli in presvètli -a -o [druga oblika vǝt] prid. (ẹ̑; ǝ̏) star. spoštovan, cenjen, plemenit: presvetli cesar / v vljudnostnem nagovoru izvolite, presvetli kralj ♪
- presvóditi -im dov. (ọ̄ ọ̑) zastar. preobokati: presvoditi klet ♪
- préša -e ž (ẹ́) 1. pog. stiskalnica: stiskati grozdje v preši; ogrodje preše / ročna preša; vinska preša; preša za sadje ♦ teh. mehanična preša 2. nar. vzhodno prostor, v katerem se stiska grozdje: hodil je po preši in se pogovarjal s prešarji 3. nav. mn., nar. zahodno tropine, zlasti v obliki kolobarja: kuhati žganje iz preš / prodajati olje in preše ♪
- preščeníti -ščénem dov. (ȋ ẹ́) star. preščipniti: preščeniti žico / oklep ga je preščenil ravno okoli pasu preščénjen -a -o: biti v pasu preščenjen ♪
- prešernoslóvski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na prešernoslovce ali prešernoslovje: prešernoslovske analize / prešernoslovska dela ♪
- prešíbek stil. prešibák prešíbka -o stil. -ó prid. (í ȃ í) preveč šibek: prešibek otrok; zaradi stradanja v mladosti je bila prešibka / prešibek dražljaj / publ. prešibka udeležba domačih zastopnikov premalo številna ♪
- prešíniti -em dov. (í ȋ) 1. hitro, za kratek čas se pojaviti: drget mu je prešinil telo; obraz mu je prešinila rdečica / veselje prešine obraz / ob spominu nanjo mu je srce prešinila velika bolečina; njeno dušo je prešinila huda slutnja 2. brezoseb. začutiti vznemirljiv občutek: ko jo je zagledal, ga je prešinilo po vsem telesu; prešinilo ga je kot električni tok 3. ekspr. nenadno spoznati, dojeti kako dejstvo, resnico: prešinilo ga je, da jo muči nemir / prešinila ga je misel, da je vse zaman; prešinilo ga je spoznanje o nesmiselnosti takega početja / izdani smo, ga je prešinilo 4. knjiž. prevzeti, navdahniti: duh slovanstva je prešinil mladino; ta nauk ga je popolnoma prešinil 5. star. prevzeti, presuniti: nesreča, smrt človeka zmeraj prešine ● knjiž. drget prešine zemljo zemlja se strese; zastar. žarki so prešinili meglo predrli; zastar. prešiniti koga s pogledom
strogo, pozorno ga pogledati prešínjen -a -o: bil je globoko prešinjen ob zavesti, da je prav ravnal ♪
- prešíti -šíjem dov., prešìl (í ȋ) 1. s šivanjem prekriti, zakriti: prešiti luknjo na nogavici, rokavu; prešiti scefrano mesto 2. s šivanjem skozi material združiti več plasti: prešiti plašč; torbico je treba še prešiti 3. narediti (okrasni) šiv, (okrasne) šive, zlasti s šivalnim strojem: prešiti s svilo / prešiti žepek prešít -a -o: hlače so na kolenu prešite / prešiti smučarski jopič; prešita odeja polnjena in navzkriž šivana odeja ∙ ekspr. uniforma, vsa prešita s trakovi ki ima na več mestih našite trakove ♪
28.474 28.499 28.524 28.549 28.574 28.599 28.624 28.649 28.674 28.699