Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

3 (27.949-27.973)



  1.      prèdpekèl  -klà tudi prèdpèkel -kla [pǝkǝ] m (-ǝ̏ -; -ǝ̀) rel. posmrtno stanje brez trpljenja tistih, ki (še) niso zveličani: predpekel in vice
  2.      predpís  -a m () 1. pravno veljavno določilo o posamezni stvari, zadevi: izdati predpis; izvajati, kršiti predpise; omiliti, razveljaviti, spremeniti predpis; podrobni, splošni predpisi; strog predpis; ta predpis je samo formalen, ni več veljaven / carinski, poštni, prometni, varnostni, zdravstveni predpisi; pravni predpis; ustavni, zakonski predpis; predpis o cenah, kvaliteti / delati, ravnati po predpisih, proti predpisom, v skladu s predpisi ♦ jur. mednarodnopravni predpisi 2. kar določa, kakšno sme, mora biti kako ravnanje, vedenje, mišljenje: ravnati se po predpisih / moralni predpisi // navadno s prilastkom kar določa, kakšno sme, mora biti kaj sploh: estetski predpisi / jezikovni predpisi
  3.      predpísati  in predpisáti -píšem dov., predpíšite (í á í) ukazati, zahtevati, navadno v pismeni obliki a) kakšno naj kaj bo: predpisati kakovost, mere, obliko česa; predpisati način pouka; predpisati omejitev hitrosti; predpisati z zakonom b) kaj je kdo dolžen opraviti, izpolniti: zdravnik mu je predpisal dieto, ležanje / predpisati davke; pren. to vlogo so mu predpisali drugi ♦ jur. predpisati kazen predpísan -a -o: gibati se v predpisanem ritmu; predpisani učbeniki; dolžina ni predpisana; za to je predpisana kazen strogega zapora
  4.      predpísen  -sna -o prid. () nanašajoč se na predpis: predpisna določila predpísno prisl.: predpisno se predstaviti
  5.      predpisovánje  -a s () glagolnik od predpisovati: predpisovanje kakovosti, oblike česa / čezmerno predpisovanje zdravil
  6.      prèdplačník  -a m (-í) kdor kaj predhodno plača: računajo na denarno podporo predplačnikov
  7.      predpóldne  [d] prisl. (ọ̑) redko v času od jutra do poldneva; dopoldne: vrnil se je včeraj predpoldne; predpoldne se je megla vzdignila
  8.      predpostávka  -e ž () 1. mnenje, trditev, ki se v danem primeru sprejme za izhodišče ne glede na resničnost: ta predpostavka ga vodi pri raziskovalnem delu; napačna predpostavka je, da je vse, kar se tiska kot literatura, res literatura 2. publ. domneva, hipoteza: to ni dejstvo, le predpostavka; ovreči, potrditi predpostavko ● publ. vztrajnost je predpostavka za uspeh pogoj; publ. predpostavke socializma osnovefiloz. nedokazana trditev, ki je vodilo kakemu nazoru, kaki teoriji
  9.      predprážen  -žna -o prid. () ki je, se nahaja pred pragom: s predpražne plošče je stopil v vežo
  10.      prèdpripráviti  -im dov. (-) publ. predhodno pripraviti: predpripraviti živila prèdpriprávljen -a -o: barvati stene s predpripravljenimi barvami
  11.      predpústen  -tna -o prid. () nanašajoč se na predpust: predpustni plesi; predpustne burke / predpustni čas
  12.      predrémati  -ljem, in predrémati tudi predremáti -am dov. (ẹ́; ẹ́ á ẹ́) dremaje prebiti, preživeti: predremal je vse popoldne; v kupeju za kadilce je predremal pol poti / predremati predavanje
  13.      predréti  -drèm tudi -dêrem dov., stil. prederó; predríte tudi prederíte; predŕl (ẹ́ , é) 1. navadno s koničastim predmetom narediti luknjo a) skozi kaj: s svinčnikom predreti papir; okroglo predreti tkanino; gleda, kot bi ga hotel z očmi predreti / predreti zamašeno cev odmašiti; pren., knjiž. bridkosti meč je predrl srce b) skozi ovoj, steno česa: predreti bulo; predreti gnojni mehur; žulj se mu je predrl / predreti kolo; pren., ekspr. predreti mejo znanega; hotel je predreti krog danih možnosti 2. priti skozi kaj ovirajočega: lava je predrla zemeljsko skorjo; kal je predrla zemljo; mladi so kot hudournik, ki predre vsako oviro / sonce ni moglo predreti goste megle; blisk je predrl oblake / ekspr. bila je tema, da je pogled ni predrl / ogenj je predrl skozi špranjo // ekspr. priti iz česa, razširiti se: njegov sloves ni mogel predreti krajevnega okvira; pren. skozi temo človeški um ne more predreti 3. nav. ekspr. z bojem priti skozi nasprotnikove položaje v njegovo zaledje: naše sile so predrle nemške obrambne čete; predreti levo krilo fronte / ženske so predrle kordon 4. knjiž., s prislovnim določilom prodreti: v diru je predrl do poveljnikovega šotora / do tu so predrli predniki današnjih Slovencev ● ekspr. nasprotja so predrla preveč v globino so postala zelo velikapetr. pojaviti se na zemeljski površini predŕt -a -o 1. deležnik od predreti: predrta zračnica; fronta je bila predrta na več mestih 2. nar. presnet, preklet: predrte trske, kako nerade gorijo / predrta reč! se je hudoval ● nar. ne dam mu niti predrte pare popolnoma nič denarja; prisl.: predrto previden in navihan človek; predrto res je to
  14.      predročíti  -ím dov., predróčil ( í) šport. dati, dvigniti roko naprej: predročiti in zaročiti
  15.      predŕsati  -am dov. () 1. drsaje priti z enega konca česa na drugega: predrsati progo v rekordnem času / komaj je predrsal razdaljo od vrat do postelje drsaje prehodil 2. drsaje prehiteti: predrsati nasprotne branilce 3. z drsanjem narediti luknjo: predrsati podplate, rokave
  16.      predrugáčba  -e ž () zastar. predrugačenje: prizadevati si za predrugačbo življenja / v novi izdaji poezij je več predrugačb in popravkov sprememb
  17.      predŕznica  -e ž () ekspr. predrzna ženska: imajo jo za predrznico; ali ste že kdaj videli tako predrznico
  18.      predŕzniti se  -em se tudi predŕzniti si -em si dov.) z nedoločnikom izraža, da kdo stori kaj kljub neprimernosti, neupravičenosti ali nevarnosti: kako si se predrznil kaj takega reči; če bi se predrznil kaj ugovarjati, gorje ti / v globino so se predrznili spustiti samo najpogumnejši fantje upali
  19.      predŕznost  -i ž (ŕ) lastnost predrznega človeka: biti kaznovan zaradi predrznosti; mladostna predrznost // ekspr. predrzno dejanje, govorjenje: dovolj imam že tvojih predrznosti / govoriti razne nesramnosti in predrznosti
  20.      predsédnica  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od predsednik: predsednica odbora
  21.      predsédnik  -a m (ẹ̑) 1. navadno voljeni najvišji funkcionar organizacije, telesa: skupščina ima predsednika in več podpredsednikov; voliti predsednika; predsednik društva; predsednik republike; predsednik sveta delovne skupnosti; naloge, pooblastila predsednika / predsednik Zveznega izvršnega sveta / častni predsednik; v nekaterih državah ministrski predsednik / predsednik izpitne komisije; predsednik razredne skupnosti 2. kdor vodi sestanek ali sejo: predsednik je zaključil sejo / delovni predsednik
  22.      predsédnikov  -a -o (ẹ̑) pridevnik od predsednik: predsednikov govor
  23.      predsednikovánje  -a s () glagolnik od predsednikovati: v času njegovega predsednikovanja je bilo veliko storjenega / odpovedati se predsednikovanju
  24.      predsednikováti  -újem nedov.) knjiž. biti predsednik, opravljati predsedniške posle; predsedovati: temu društvu je dolgo predsednikoval
  25.      predsédniški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na predsednike: različne predsedniške dolžnosti, funkcije / predsedniško poročilo / predsedniške volitve / predsedniški stol ♦ jur. njegov predsedniški mandat je že potekel; predsedniška republika v zahodnih državah republika, v kateri predsednik, voljen za določen čas, usmerja in vodi vladno politiko

   27.824 27.849 27.874 27.899 27.924 27.949 27.974 27.999 28.024 28.049  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA