Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

3 (27.699-27.723)


  1.      práskica  -e ž (ā) manjšalnica od praska: imeti na čelu praskico / praske in praskice med strankami ♪
  2.      praskljáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. narahlo praskati: miši praskljajo; praskljati psa po glavi / praskljati z vžigalico 2. redko prasketati, pokljati: kostanj prasklja na žerjavici / suhe iglice so praskljale pod nogami ♪
  3.      práskniti  -em dov. (á ȃ) prasniti: mačka ga je prasknila / vžigalica praskne; dračje je prasknilo pod nogami ♪
  4.      práskúpnost  -i ž (ȃ-ū) soc. začetno obdobje v razvoju človeške družbe do suženjstva: življenje v praskupnosti / doba praskupnosti ♪
  5.      práslovánski  -a -o prid. (ȃ-ȃ) nanašajoč se na Praslovane: praslovanska doba / praslovanska domovina ♦ lingv. praslovanski jezik teoretično vzpostavljeni jezik, iz katerega so se razvili slovanski jeziki ♪
  6.      práslovánščina  -e ž (ȃ-ȃ) lingv. praslovanski jezik ♪
  7.      prásniti  -em dov. (á ȃ) 1. povzročiti prasko: mačka ga je prasnila; ob trnju sem se prasnil do krvi; prasniti se z žebljem / robida me je prasnila / ekspr. krogla ga je prasnila po čelu povzročila majhno rano, poškodbo 2. potegniti po čem a) z nohti, kremplji: pes nestrpno prasne po vratih b) s kakim (ostrim) predmetom sploh: prasniti s čevljem po pesku; prasniti z vžigalico po škatlici / prasnil je in zanetil prižgal vžigalico; prasniti vžigalico ob zid prižgati 3. dati oster, neprijeten glas: ogorek je padel v vodo in prasnil; veja prasne; brezoseb. potegnil je z vžigalico po škatlici, da je prasnilo / ekspr. prasnili so prvi streli 4. ekspr., v zvezi prasniti v krohot, smeh nenadoma glasno zasmejati se: vsi navzoči so prasnili v krohot; ko jih je zagledal, je prasnil v smeh 5. ekspr. steči, švigniti: maček prasne iz sobe, skozi okno; vsak trenutek prasne mimo avtomobil / pes prasne v mačko skoči proti njej, jo napade // pog., navadno v zvezi z jo iti, oditi: prasnil jo je po cesti; kadar je bil v mestu sejem, je prasnil tja ● ekspr. to pa ne, je prasnil naglas hitro rekel prásniti se ekspr. spopasti se: včeraj sta se patrulji spet prasnili ♪
  8.      prásnóv  -í ž (ȃ-ọ̑) filoz., po jonski filozofiji snov, iz katere je nastal kozmos: nevidni delci prasnovi; pren., knjiž. prasnov književne umetnine ♪
  9.      prástánje  -a s (ȃ-ā) knjiž. prvotno, najstarejše stanje: razvoj človeka od prastanja do nastanka jezika ♪
  10.      prástàr  -stára -o prid. (ȃ-ȁ ȃ-á) ekspr. zelo star: prastar samostan; prastara modrost; misel o tem je že prastara ♪
  11.      prástárši  -ev m mn., dv. tudi prástárša, ed. stil. prástárš (ȃ-á ȃ-ā) starši starega očeta ali stare matere: s tem so se ukvarjali že njegovi prastarši ∙ knjiž. naši prastarši po bibliji Adam in Eva ♪
  12.      prástráh  -ú in -a m (ȃ-ȃ) knjiž. naravni, prvinski strah: hotel je v sebi zatreti nenavaden prastrah ♪
  13.      prásvét  -á m (ȃ-ẹ̑) knjiž. najstarejša, prvotna oblika sveta: nastanek prasveta ♪
  14.      prášati  tudi prašáti -am dov., tudi prášala (á á á) star. vprašati: nekaj bi te rad prašal; prašal je, kaj se je zgodilo; prašaj ga za pot; porogljivo, prijazno prašati / prašal je po tebi; nihče ni prašal po tem ni tega želel, hotel ♪
  15.      praščánje  -a s (ȃ) glagolnik od praščati: praščanje suhih vej ♪
  16.      praščár  -ja m (á) nar. primorsko klavec prašičev: zjutraj je prišel praščar, zvečer pa so imeli že klobase // kdor oskrbuje, prodaja prašiče: praščar krmi prašiče; smrdi kot praščar ♪
  17.      praščáti  -ím nedov. (á í) nar. hreščati, škripati: drevesa so se zelo majala in veje so praščale; brezoseb. v gozdu je praščalo in pokalo / suha trava je praščala pod nogami hrestljala ♪
  18.      prášček  -čka m (á) nar. vzhodno prašiček, pujsek: krmiti praščke ♪
  19.      praščína  -e ž (í) nar. belokranjsko koline: pomagati pri praščini / povabiti na praščino ♪
  20.      práščiti  -im dov. (á ȃ) nar. 1. steči, švigniti: fant je praščil iz hiše; zajec je praščil v gozd / mačka mu prašči za vrat skoči 2. v zvezi praščiti v smeh nenadoma glasno zasmejati se: vsi so praščili v smeh ● nar. praščil je papir v ogenj vrgel ♪
  21.      prášek  -ška m (ȃ) 1. navadno s prilastkom izdelek iz določenih snovi v obliki zelo drobnih suhih delcev: v kozarec je stresla bel prašek / pralni prašek; prašek proti mrčesu ♦ gastr. pecilni prašek sredstvo za rahljanje testa; kem. kromov prašek 2. farm. zdravilo v obliki zelo drobnih suhih delcev: praški in tablete / kombinirani prašek zdravilo proti glavobolu, ki sestoji iz različnih zdravilnih praškov / zdravilni prašek 3. ekspr. zelo droben suh delec snovi v zraku, na predmetih, stvareh: vsak prašek sproti pobriše ∙ ekspr. niti praška moke nimam več prav nič ♪
  22.      prášen  -šna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prah: prašna plast / prašni delci ◊ agr. prašna kopel kopel v prahu, ki mu je primešan prašek proti mrčesu; bot. prašni cvet cvet, ki ima samo prašnike; prašna nit prašnična nit; prašna vrečica pelodna vrečica ♪
  23.      prášen  -šna -o stil. -ó prid. (á) pokrit s prahom: prašna cesta; ležal je na prašnih tleh / prašni čevlji; prašna obleka ♪
  24.      prašênje  -a s (é) glagolnik od prašíti: izogniti se prašenju okoli peči / prašenje sadnega drevja / prašenje čebel ♪
  25.      praševáti  -újem nedov. (á ȗ) star. vpraševati, izpraševati: ko je to videla, je nehala praševati ♪

   27.574 27.599 27.624 27.649 27.674 27.699 27.724 27.749 27.774 27.799  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA