Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

3 (2.699-2.723)



  1.      césta  -e ž, mn. stil. cesté (ẹ́) 1. širša, načrtno speljana pot, zlasti za promet z vozili: ceste se križajo, vzpenjajo; kam drži, pelje ta cesta; prečkati cesto; zapeljati s ceste; priti na cesto; stati na cesti; vas leži ob cesti; iti, voziti se po cesti; dolga, ravna, široka cesta; blatna, poledenela cesta; asfaltirana, makadamska cesta; cesta Ljubljana-Zagreb / pesn. bela cesta / dela pri cesti pri gradnji ali vzdrževanju ceste / avtomobilska cesta namenjena za motorni promet; dovozna, enosmerna, glavna, gozdna, hitra, javna, obvozna, slepa cesta; cesta prvega reda ki povezuje države, republike ali gospodarsko in turistično pomembna središča / pesn. Morja široka cesta peljala me je v mesta (F. Prešeren) 2. redko, s prilastkom razdalja, ki jo je treba preiti do namembnega kraja; pot: cesta do tja je še dolga; izbral si je najkrajšo cesto; pren. njegova življenjska cesta je bila kratka 3. redko možnost za premikanje iz enega kraja v drugega; pot: tu ni več nobene ceste / tu ni ceste ni dovoljen prehod; pren. ljudje so postavili medse pregrade, zapravili vest in zapravili ceste (M. Klopčič) 4. redko način, sredstvo za dosego česa; pot: do učenosti ne drži gladka cesta ● slabš. otroka je vzgajala cesta prepuščen je bil slabim vplivom pouličnega življenja; ekspr. kar dobro je meril cesto pijan se je opotekal po njej; miličnik odpira in zapira cesto dovoljuje in prepoveduje prehod; ekspr. čudna poroka, kar s ceste jo je pobral ni dosti vedel o njej, o njeni družini in življenju; ekspr. pognati, postaviti, vreči koga na cesto dati koga iz službe ali iz stanovanja; ekspr. biti na cesti biti brez službe ali brez stanovanja; na cesti je bil že mrak zunaj je bilo že temno; ekspr. zmeraj je na cesti vedno hodi okrog, nikoli ga ni doma; ekspr. misliš, da denar na cesti pobiram! da ga na lahek način zaslužim; zastar. železna cesta železnica, vlakastr. Rimska cesta medlo se svetlikajoči pas na nebu, ki ga sestavljajo številne, zelo oddaljene zvezde; avt. hitra cesta za vozila z večjo hitrostjo; odprta cesta na kateri ni omejitve hitrosti; prednostna cesta na kateri imajo vozila prednost pred vozili z drugih cest; urb. dvopasovna cesta; vpadna cesta ali cesta vpadnica ki povezuje središče mesta z zunanjimi četrtmi
  2.      céstarski  -a -o (ẹ̑) pridevnik od cestar: cestarska hišica, služba
  3.      césten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na cesto: cestni ovinek; ves bel je od cestnega prahu; vročina kar puhti od cestnega tlaka / cestna razsvetljava, svetilka / v načrtu je več cestnih podvozov; modernizacija cestnega omrežja / cestni promet; električna cestna železnica; cestna vozila / stavbni in cestni delavci; cestni valjar ♦ avt. cestna služba organizirana tehnična pomoč avtomobilistom na turistično pomembnih cestah; ekon. cestni sklad sklad za gradnjo in vzdrževanje cest
  4.      céstica  -e ž (ẹ́) ekspr. manjšalnica od cesta: ozka, bela cestica
  5.      cestíšče  -a s (í) ploskev, površina ceste, namenjena zlasti za vozila: razširjevati cestišče; zavoziti s cestišča; asfaltno, kockano, makadamsko cestišče; desno cestišče; dvojno cestišče
  6.      cestnína  -e ž () pristojbina za uporabo cest: plačevati, pobirati cestnino; uvedli bodo neke vrste cestnino
  7.      cestnínar  -ja m () kdor pobira cestnino
  8.      cestnínski  -a -o prid. () nanašajoč se na cestnino: cestninski listek / cestninska služba
  9.      céstnopolicíjski  -a -o prid. (ẹ̑-) zastar., v zvezi s predpis, ukrep cestnoprometen
  10.      céstnoprométen  -tna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) nanašajoč se na cestni promet: cestnoprometni predpisi; kršiti cestnoprometno disciplino / cestnoprometna ureditev mesta
  11.      cestovánje  -a s () glagolnik od cestovati: naveličal se je že cestovanja
  12.      cevárna  -e ž () izdelovalnica cevi: obratovodja cevarne
  13.      cevkáš  -a m (á) nav. mn., zool. morski ožigalkarji, ki jih sestavljajo različni polipi in meduze, Siphonophora
  14.      cézarski  -a -o (ẹ̑) pridevnik od cezar: njegova cezarska volja je hotela tako
  15.      chartízem  tudi čartízem -zma [čar-] m () zgod. angleško demokratično delavsko in drobnoburžoazno gibanje v prvi polovici 19. stoletja
  16.      cián  -a m () nestrok. brezbarven, zelo strupen plin, spojina ogljika in dušika, strok. dician
  17.      ciáo  in čáv [prva oblika čao] medm. () žarg. izraža pozdrav pri slovesu; nasvidenje: iti moram, ciao
  18.      cícanje  -a s () nar. oglašanje ptic z glasom ci: Tedaj pridejo s severa divje race in gosi. Prvi večeri so polni njihovega cicanja po zraku (M. Kranjec)
  19.      cicifúj  medm. () posnema petje sinice: cicifuj, cicifuj, poje z drevesa; sam.: danes se nisem umil še, fej, fuj, danes sem res Cicifuj! (O. Župančič) umazanček, pacek
  20.      cigánče  -ta s () slabš. ciganski otrok: ciganka s cigančetom
  21.      cigánka  -e ž () pripadnica iz Indije priseljenega ljudstva, navadno brez stalnega bivališča: ciganka prosi po hišah; črna je kot ciganka // slabš. ženska s ciganskim videzom ali lastnostmi: vedno tiči pri tisti ciganki / kot psovka kod si se tako dolgo potepala, ciganka
  22.      cigánski  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na cigane: ciganski jezik; ciganski otrok; ciganski tabor; ciganska godba / na občini so reševali cigansko vprašanje / ekspr. ima ciganske oči črne, žive 2. ekspr. nestalen, nemiren: fant je ciganske narave ◊ gastr. ciganski golaž golaž iz dveh vrst mesa, slanine, krompirja in paprike cigánsko prisl.: (po) cigansko živeti
  23.      cigánstvo  -a s () kar se nanaša na cigane: ciganstvo predstavlja v kraju velik problem / ekspr. na dopustu je spal pod šotorom in si sam kuhal, ampak to ciganstvo mu je bilo všeč
  24.      cigánščina  -e ž () 1. ciganski jezik: razumeti ciganščino 2. redko ciganija
  25.      cigára  -e ž () tobačni izdelek, zvit iz kosov tobačnih listov: kaditi cigare; prižgati, vleči, žvečiti cigaro / havanska cigara

   2.574 2.599 2.624 2.649 2.674 2.699 2.724 2.749 2.774 2.799  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA