Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

3 (26.824-26.848)


  1.      pomŕdniti  -em dov. (ŕ ȓ) 1. nekoliko premakniti ustnice narazen in skupaj: zajec je pomrdnil / ekspr. pomrdnil je z ustnicami in odšel 2. ekspr. s takim premikanjem ustnic pokazati, izraziti odklonilen odnos do česa: pomrdnila je nad novico, ki so ji jo povedali ♪
  2.      pomréniti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) pokriti z mreno: smetana je pomrenila kavo; površina reke se je zaradi mraza pomrenila / nebo se je pomrenilo; brezoseb. pomrenilo se je, dež bo ♪
  3.      pomréti  -mrèm tudi -mŕjem stil. -mrjèm dov., pomŕl (ẹ́ ȅ, ŕ, ȅ) drug za drugim umreti: njegovi vrstniki so pomrli; pri tej hiši so vsi pomrli / bratje so mu drug za drugim pomrli / interniranci so pomrli od lakote umrli ♪
  4.      pomrkávati  -am nedov. (ȃ) knjiž., redko postajati mračen, temen; mračiti se: nebo je začelo pomrkavati ♪
  5.      pomŕkniti  -em dov. (ŕ ȓ) knjiž. postati mrk, nerazpoložen: pripovedovalec je pomrknil in utihnil / obraz mu je pomrknil, ko je slišal novico ● knjiž., redko mesec se je skril za oblak in dolina je pomrknila postala mračna, temna ♪
  6.      pomrmráti  -ám dov. (á ȃ) mrmraje reči, povedati: saj bo prišla, je pomrmral sam sebi / pomrmrati nad otroki pogodrnjati ♪
  7.      pomrmrávati  -am nedov. (ȃ) v presledkih mrmrati: hodil je za njim in pomrmraval ♪
  8.      pomŕzel  -zla -o [ǝu̯] prid. (ŕ) zmrznjen na površini: na pomrzlem snegu mu je spodrsnilo / pomrzla cesta ♪
  9.      pomŕzniti  -em dov. (ŕ ȓ) zmrzniti na površini: sneg je pomrznil; ceste so pomrznile / od mraza so mu ušesa pomrznila // zaradi mraza se poškodovati, uničiti: bali so se, da bi oljka ne pomrznila ● star. kri ji je pomrznila (v žilah) zastala, zledenela; star. pomrznilo ga je po telesu zazeblo pomŕznjen -a -o: pomrznjen sneg; tla so pomrznjena ♪
  10.      pomrzováti  -újem nedov. (á ȗ) zmrzovati na površini: sneg že pomrzuje; brezoseb. že zgodaj pred mrakom je pomrzovalo ♪
  11.      pomúčiti  -im dov. (ú ȗ) krajši čas mučiti: s tem problemom je hotel malo pomučiti dijake; naj se pomuči z delom, da ga bo pozneje znal ceniti / nekoliko se je pomučil z nalogo, a jo je le naredil ♪
  12.      pomúda  -e ž (ȗ) zastar. 1. postanek: voznik je predlagal kratko pomudo; vlak je imel na tej postaji daljšo pomudo 2. v zvezi brez pomude brez obotavljanja: brez pomude narediti, oditi ♪
  13.      pomudíti se  -ím se dov., pomúdil se; pomujèn tudi pomudèn (ȋ í) 1. v zvezi s s, z porabiti čas za kaj, kar je ovira pri določenem delu: mati se je pomudila z otrokom, namesto da bi kuhala; ekspr. niti minute se ne morem pomuditi z vami 2. s prislovnim določilom izraža krajšo navzočnost koga na določenem mestu: na potovanju po Sloveniji se je pomudil v našem mestu; nikjer se ni smel pomuditi, če je hotel priti pravočasno na vlak / z oslabljenim pomenom: pri nas se je pomudila le nekaj dni je bila; z mislimi se je pomudil pri domačih mislil je nanje 3. publ. krajši čas obravnavati: pomuditi se moramo še ob dveh vprašanjih pomudíti redko zadržati, ustaviti: na trgu jih je pomudila velika gneča ♪
  14.      pomújati se 1 -am se dov. (ȗ) raba peša potruditi se: pri nalogi se je premalo pomujal / kljub slabemu počutju se je pomujal in odšel v službo ♪
  15.      pomújati se 2 -am se nedov. (ú) knjiž. večkrat se muditi, zadrževati: rad se je pomujal pri babici ♪
  16.      pomúliti  -im dov., pomulíla tudi pomúlila (ú ū) z gobcem potrgati in pojesti: travo je pomulila živina; pomuliti rastje ob poti pomúliti se nar. naskrivaj, neopazno oditi: fant se je pomulil skozi vrata pomúljen -a -o: pomuljena trava ∙ pomuljen človek potuhnjen, hinavski ♪
  17.      pomúrski  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na Pomurje: pomurske vasi ♦ vet. pomursko govedo govedo svetlo rumenkaste ali sive barve ♪
  18.      pomuslimániti  -im dov. (ā ȃ) narediti kaj muslimansko: pomuslimaniti prebivalce ♪
  19.      pomutacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na čas po mutaciji: pomutacijska doba ♦ muz. pomutacijski zbor zbor iz glasov otrok, ki so že mutirali ♪
  20.      pomúzati se  -am se dov. (ū) 1. s prikritim smehom, z določenim izrazom pokazati hudomušen odnos do česa: ob tej novici se je pomuzal 2. nar. podrgniti se: pes se je pomuzal ob dekličino koleno ♪
  21.      pomúzniti se  -em se dov. (ú ȗ) ekspr. naskrivaj, neopazno oditi: kmalu se je pomuznil iz sobe; stekla je in se pomuznila v klet / ošteli so ga, ker se je kar pomuznil skril, izginil ● ob tej novici se je pomuznil namuznil; nar. prerešetan od krogel se je pomuznil na tla je omahnil, padel ♪
  22.      ponagájati  tudi ponagajáti -am, tudi ponagájati -am dov. (á á á; á) nekoliko nagajati: rad ji ponagaja s tem, da jo vleče za kite / ekspr. ponagajali so mu s sosedovo hčerko pošalili so se, ker jo ima rad, ker ga ima rada / ekspr. hotel je postaviti ograjo okrog vrta, pa mu je sosed ponagajal; vreme jim je ponagajalo / ekspr. avtomobil mi je malo ponagajal in ni hotel vžgati ♪
  23.      pònaglásen  -sna -o prid. (ȍ-ā) lingv. ki je po naglasu: ponaglasni samoglasnik / ponaglasni zlog ♪
  24.      ponàjveč  tudi ponájveč in ponàjvèč tudi ponájvèč prisl. (ȁ; ȃ; ȁ-ȅ; ȃ-ȅ) knjiž. večinoma, povečini: ponajveč zahaja v kavarno; v teh krajih je dosti rokodelcev, ponajveč zidarjev ♪
  25.      ponàjvečkrat  tudi ponájvečkrat in ponàjvèčkrat tudi ponájvèčkrat prisl. (ȁ; ȃ; ȁ-ȅ; ȃ-ȅ) knjiž., redko večinoma, povečini: take stavbe se ponajvečkrat podrejo ♪

   26.699 26.724 26.749 26.774 26.799 26.824 26.849 26.874 26.899 26.924  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA