Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

3 (26.324-26.348)



  1.      polnopráven  -vna -o [n] prid. (á ā) ki ima glede na določen pravni dokument, dogovor vse pravice: polnopraven član društva; polnopravni udeleženci konference / črnci še zmeraj nimajo polnopravnega družbenega položaja ● ekspr. šele po tem dejanju je postal polnopraven član tatinske druščine enakopraven; publ. s tem delom je postala tudi ta umetniška smer polnopravna priznana, cenjena polnoprávno prisl.: polnopravno se udeleževati kongresa ∙ pisar. polnopravno odgovarjati za nastalo škodo biti odgovoren zanjo
  2.      polnoprávnost  -i [n] ž (á) stanje, v katerem ima kdo glede na določen pravni dokument, dogovor vse pravice: doseči polnopravnost; polnopravnost in enakopravnost ∙ pisar. dvomiti o polnopravnosti sklicanega kongresa o upravičenosti, pristojnosti
  3.      polnopŕs  -a -o [n] prid. ( ) knjiž. ki ima polne, izrazite prsi: polnoprsa ženska
  4.      pólnost  -i [n] ž (ọ́) značilnost, stanje polnega: polnost posode / polnost ustnic / barva in polnost glasu ● publ. v polnosti se zavedam slabih strani predloga v celoti, popolnoma
  5.      polnoštevílen  -lna -o [o] prid. () 1. ki ima toliko oseb, kot je določeno: bataljon je polnoštevilen; polnoštevilna skupina 2. ki zajema vse osebe določene skupnosti: polnoštevilni zbor zaposlenih / publ. tako polnoštevilne udeležbe že dolgo ni bilo velike, množične polnoštevílno prisl.: akcije so se udeležili polnoštevilno; polnoštevilno zbrani odborniki
  6.      polnoštevílnost  -i [o] ž () značilnost polnoštevilnega: polnoštevilnost pevskega zbora
  7.      polnôta  -e [n] ž (ó) knjiž., redko polnost: polnota prsi / to daje pesmim pristnost in polnoto
  8.      polnoúden  -dna -o [n] prid. (ū) zastar. debel, okrogel: polnoudna ženska / polnoudno telo
  9.      pólnòv  -nôva -o stil. -ó [n] prid. (ọ̑- ọ̑-ó) knjiž. skoraj nov: polnov klobuk
  10.      polnoveljáven  -vna -o [n] prid. (á ā) pisar. veljaven: polnoveljaven dokument, sklep / polnoveljavno plačilno sredstvo polnoveljávno prisl.: polnoveljavno podpisovati podjetje
  11.      polnoveljávnost  -i [n] ž (á) pisar. veljavnost: dokazovati polnoveljavnost oporoke
  12.      polnovréden  -dna -o [n] prid. (ẹ́ ẹ̄) publ. ki ima vse pričakovane pozitivne lastnosti, značilnosti: iz te šole je izšlo veliko polnovrednih delavcev / to je polnovreden dokaz za njegove poštene namene zadosten, prepričljiv; šah se mu je zdel polnovredna športna panoga enakovredna; odpadke izkorišča druga tovarna kot polnovredno surovino dobro, kvalitetnoagr. polnovredno krmilo krmilo, katerega hranilne snovi se v celoti, popolnoma izkoristijo; fin. polnovredni kovani denar denar, katerega nominalna vrednost je določena po njegovi snovni vrednosti; obrt. polnovredni kruh kruh iz moke, ki ji niso odvzeti otrobi polnovrédno prisl.: umrlega ne bo mogoče tako kmalu polnovredno nadomestiti
  13.      polnovrédnost  -i [n] ž (ẹ́) publ. lastnost, značilnost polnovrednega: nekatere pridobitve civilizacije ogrožajo biološko polnovrednost človeka; umetniška polnovrednost dela
  14.      polnozvóčen  -čna -o [n] prid. (ọ̄ ọ̑) knjiž. zvočno poln, bogat: polnozvočna pesem / polnozvočen slog
  15.      polnozvóčnost  -i [n] ž (ọ̄) knjiž. zvočna polnost, bogatost: po svoji polnozvočnosti ustvarja skladba orkestralni vtis
  16.      pólo  -a m (ọ̑) šport., zlasti v angleškem in ameriškem okolju športna igra, pri kateri igralci na konjih z dolgimi lesenimi kladivi spravljajo leseno kroglo v gol: igrati polo; tekma v polu
  17.      pólóbla  -e [o tudi ol] ž (ọ̑-ọ̑) 1. vsak od dveh enakih delov oble, razdeljene z ravnino skozi središče: sestaviti obe polobli / predmet z obliko poloble // ekspr., s prilastkom kar je po obliki temu podobno: gola polobla starčkove glave / nad njimi se je bočila modra nebesna polobla 2. geogr. polovica zemeljske oble: južna, zahodna polobla ● publ. države na vzhodni polobli v Evropi, Aziji, Afriki, Avstraliji; publ. politični položaj na zahodni polobli v Južni, Severni Ameriki
  18.      pólóblast  -a -o [o tudi ol] prid. (ọ̑-ọ̑) podoben polobli: poloblasta riba / poloblast obok polkrožen / poloblasta oblika
  19.      pólobléčen  -a -o [o] prid. (ọ̑-ẹ̑) ki ni popolnoma oblečen: iz hiše je pritekel poloblečen moški
  20.      pólobléka  -e [o] ž (ọ̑-ẹ̑) žensko oblačilo brez rokavov, pod katerim se nosi bluza, pulover: skrojiti polobleko; dekliška polobleka
  21.      pólobràt  -áta [o] m (ọ̑- ọ̑-á) obrat za 90°: polobrat glave / polobrat na desno, v desno ♦ kor. plesni obrat za 180°
  22.      pólobróč  -a [o] m (ọ̑-ọ̑) 1. predmet, podoben polovici obroča: obroč je bil sestavljen iz dveh med seboj izoliranih polobročev / kača z rumenimi polobroči polkrožnimi lisami 2. razvrstitev, razporeditev vojaštva v obliki polkroga: sovražnik jih je obdal s polobročem
  23.      pólobrtníški  -a -o [o] prid. (ọ̑-) ki ima določene značilnosti obrtniškega: polobrtniška proizvodnja
  24.      pólodpŕt  -a -o [o] prid. (ọ̑-) knjiž. napol odprt: obstal je med polodprtimi vrati / iz polodprte sobe je bilo slišati govorjenje / v njegovih polodprtih očeh je bilo nekaj žalostnega / spal je s polodprtimi usti ● pripeljal se je s polodprtim avtomobilom z avtomobilom, pri katerem se streha da odstraniti, zložiti; polodprta bluza bluza z večjim (vratnim) izrezomagr. polodprti hlev hlev, pri katerem ena ali dve steni ne segata do stropa, strehe; elektr. polodprti stroj stroj, ki ima navitje zaščiteno pred mehanskimi poškodbami z okrovom; jur. polodprti oddelek kazenskega poboljševalnega zavoda oddelek zavoda, v katerem je nadzorstvo manj strogo in zavarovanje manjše; šah. polodprta otvoritev otvoritev z dvojno potezo kraljevega kmeta, ki ji ne sledi enaka poteza nasprotnika
  25.      pólodrásel  -sla -o tudi pólodrástel -tla -o [o-ǝ] prid. (ọ̑ọ̑-á) ki ni popolnoma odrasel: polodrasel fant; sam.: razlike med odraslimi in polodraslimi

   26.199 26.224 26.249 26.274 26.299 26.324 26.349 26.374 26.399 26.424  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA