Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
3 (26.124-26.148)
- polípov -a -o (ȋ) pridevnik od polip: polipove lovke ♪
- polípski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na polipe: polipske lovke / ekspr. polipski prijem ♪
- políptih tudi políptihon -a m (ȋ) um. krilni oltar z več gibljivimi stranskimi deli: ohranjen je le del poliptiha ♪
- polír -ja m (í) žarg. delovodja: delal je kot polir ♪
- políranje -a s (ȋ) glagolnik od polirati: poliranje lesa; naprava za poliranje ♪
- polírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. les. z glajenjem in nanašanjem zaščitnih sredstev delati površino gladko, bleščečo, z izrazito teksturo: polirati les / polirati pohištvo 2. teh. s finim brušenjem, glajenjem delati površino zelo gladko: polirati kovino / polirati ročaj políran -a -o: obrisati polirano površino ♪
- polírec -rca m (ȋ) delavec, ki polira: zaposliti več polircev / polirec kovin ♪
- políren -rna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na poliranje: polirni postopek / polirni stroj; polirna pasta mehko, mazavo brusilno sredstvo ♪
- poliritmíja -e ž (ȋ) muz. nastopanje dveh ali več različnih ritmov hkrati ♪
- polírnica -e ž (ȋ) obrat za poliranje: nesreča v polirnici ♪
- pólis -a m (ọ̑) pri starih Grkih država, katere jedro je eno samo mesto: atenski polis ♪
- pólis ž neskl. (ọ̑) polis m: atenska polis ♪
- polisaharíd -a m (ȋ) kem. ogljikov hidrat, sestavljen iz večjega števila molekul monosaharida ♪
- polisíndeton -a m (ȋ) lit. nizanje, naštevanje besed ali stavkov, povezanih med seboj z istim veznikom; mnogovezje: polisindeton in asindeton ♪
- polístati -am dov. (ȋ) krajši čas listati: polistati po prazni beležnici // na hitro, ne strnjeno prebrati, obračajoč liste: rad je polistal po novih knjigah, revijah / malo je polistal in že je našel zaželeni odlomek ♪
- polistirén -a m (ẹ̑) kem. s polimerizacijo stirena nastala umetna snov, ki se uporablja zlasti za zvočno, toplotno in električno izolacijo ♪
- polišinél -a m (ẹ̑) zastar. burkež, pavliha: nosljal in skakljal je kakor polišinel ♪
- polítbiró -ja m (ȋ-ọ̑) kratica, v nekaterih komunističnih partijah politični biro: član politbiroja; dejavnost politbiroja / do 1952 politbiro centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije ♪
- polítdelegát -a m (ȋ-ȃ) kratica, med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 politični delegat: politdelegat in politkomisar ♪
- politéhničen -čna -o prid. (ẹ́) knjiž., redko tehniški, tehničen: politehnični inštitut ♦ ped. politehnični princip povezovanje teoretičnega znanja s spoznavanjem osnov tehnike ♪
- politéhnik -a m (ẹ́) v nekaterih deželah slušatelj višje ali visoke šole za tehnične vede: politehniki drugega letnika / diplomirani politehnik ♪
- politéhnika -e ž (ẹ́) 1. v nekaterih deželah višja ali visoka šola za tehnične vede: vpisati se na politehniko; študent politehnike 2. knjiž., redko tehnične vede, tehnika: osnove politehnike ♪
- politéhniški -a -o prid. (ẹ́) knjiž., redko tehniški: politehniški študij ♪
- politeíst -a m (ȋ) kdor veruje v več bogov, mnogobožec ♪
- politeízem -zma m (ȋ) vera, verovanje v več bogov, mnogoboštvo: politeizem in monoteizem ♪
25.999 26.024 26.049 26.074 26.099 26.124 26.149 26.174 26.199 26.224