Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
3 (26.074-26.098) 
- políček -čka m (ȋ) ekspr. manjšalnica od polič: naročil je poliček vina ♪
- políčen -čna -o (ȋ) pridevnik od polica1: polični rob ♪
- políčica -e ž (í) nav. ekspr. manjšalnica od polica1: odložiti pepelnik na poličico pri oknu ♪
- políčka -e ž (í) manjšalnica od polica1: odložiti rokavice na poličko; polička za kozarce; cvetlično stojalo s poličkami / okenska polička ♦ alp. ozka prečna izboklina v steni ♪
- poliéder -dra m (ẹ́) geom. telo, ki ga omejujejo mnogokotniki: površina poliedra / pravilni polieder ki ga omejujejo skladni pravilni mnogokotniki ♪
- poliéster -tra m (ẹ́) kem. s polikondenzacijo karboksilnih kislin z večvalentnimi alkoholi nastala umetna snov, ki se uporablja zlasti za izdelavo umetnih vlaken ♪
- poliéstrn -a -o prid. (ẹ́) kem. ki je iz poliestra: tkanine iz poliestrnih vlaken ♪
- poliéstrski -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na poliester: poliestrska vlakna / poliestrske smole ♪
- polietilén -a m (ẹ̑) kem. s polimerizacijo etena nastala umetna snov, ki se uporablja za izdelavo embalaže, filmov, tesnil: proizvodnja polietilena ♪
- polietilénski -a -o prid. (ẹ̑) kem. ki je iz polietilena: polietilenska vlakna ♪
- polifón -a -o prid. (ọ̑) muz. polifonski: polifona kompozicija ♪
- polifoníja -e ž (ȋ) muz. večglasje, v katerem se vsi glasovi ritmično in melodično samostojno razvijajo: vokalna polifonija ♪
- polifónski -a -o (ọ̑) pridevnik od polifonija: polifonska skladba ♪
- poligámen -mna -o prid. (ā) nanašajoč se na poligamijo: poligamni zakon / poligamna družina ♪
- poligamíja -e ž (ȋ) zakon moža z več ženami ali žene z več možmi hkrati; mnogomoštvo, mnogoženstvo: živeti v poligamiji ♪
- poliglót -a m (ọ̑) kdor zna, obvlada več jezikov: bil je poliglot in svetovljan ♪
- poligón -a m (ọ̑) 1. voj. kraj, prostor a) za vadbo v streljanju s težkim orožjem: oditi na poligon; vadba na poligonu / topniški poligon b) navadno s prilastkom za preizkušanje novega orožja, zlasti težkega: raketni poligon; poligon za vodene izstrelke / preizkusni poligon; pren., publ. ta dežela je poligon za preizkušanje moči velesil 2. geom. premočrtni lik s tremi ali več stranicami; mnogokotnik: narisati poligon / tangentni poligon ◊ geod. v določenem zaporedju medsebojno povezane poligonske točke; šport. kraj, prostor za vadbo, na katerem je v zaporedju postavljeno različno telovadno orodje ♪
- poligonálen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. ki ima mnogo kotov; mnogokoten: poligonalni prostor / težka poligonalna miza iz ebenovine ♦ arhit. poligonalna apsida ♪
- poligónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na poligon: poligonske vaje / poligonska mreža skupek poligonov na določenem ozemlju; poligonska točka stalna izbrana točka na zemljišču za izmero zemljišča, zakoličitev objekta ♪
- poligráf -a m (ȃ) med. aparat, ki grafično prikazuje več življenjskih funkcij hkrati: kardiograf in poligraf ♪
- poligráfičen -čna -o (á) pridevnik od poligraf: poligrafični zapis ♪
- polihístor -ja m (ȋ) poznavalec mnogih področij, strok: bil je polihistor; čas polihistorjev je že minil ♪
- polihístorski -a -o prid. (ȋ) tak kot pri polihistorju: polihistorsko znanje ♪
- polihístorstvo -a s (ȋ) poznavanje mnogih področij, strok: njegovo nagnjenje k polihistorstvu ♪
- políkati -am dov. (ȋ) 1. z likanjem zgladiti del tkanine: rjuho je zganila na pol, polikala in spet preganila / polikati rob, šiv / redko skrbno polikati obleko zlikati // drugega za drugim zlikati: polikala je že vse manjše kose 2. star. pološčiti: polikati parket; polikati škornje / mojster je že polikal pohištvo polakiral políkan -a -o 1. deležnik od polikati: polikan šiv; parket je lepo polikan ∙ ekspr. lasje so se mu svetili in sploh je bil ves polikan zelo skrbno oblečen, urejen 2. ekspr. pretirano skrben, pravilen: polikana izgovarjava; prisl.: polikano govoriti, se vesti ♪
25.949 25.974 25.999 26.024 26.049 26.074 26.099 26.124 26.149 26.174 
