Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

3 (25.474-25.498)



  1.      pocúzati  -am dov. () nav. ekspr. posesati: pocuzati kri iz rane
  2.      pocvírnati  -am dov. () pog., ekspr., navadno v zvezi z jo oditi, zbežati: rad bi jo pocvirnal, pa ne more / pazniku jo je pocvirnal ušel
  3.      pocvítanje  -a s () agr. zapoznelo cvetenje posameznih cvetov: pocvitanje sadnega drevja
  4.      pocvréti  -cvrèm dov., pocvŕl (ẹ́ ) 1. krajši čas cvreti: narezano slanino pocvremo in dodamo čebulo 2. pog., ekspr., v zvezi z jo steči, zbežati: nenadoma jo je pocvrl po hodniku
  5.      póč  -í ž (ọ̑) nar. gorenjsko razpoka: poč se veča; poč v hlodu ♦ alp. navpična razpoka v skalovju
  6.      počàk  tudi počák -áka m ( á; ) zastar., v prislovni rabi, v zvezi na počak na kredit: dati, dobiti, kupiti na počak ◊ lov. lov na počak lov na čakanje
  7.      počák  -te medm. (ā) pog. počakaj, čakaj: počak, čisto tako pa le ni / le počak, boš že še videl
  8.      počákaj  -te medm. (ā) 1. izraža zahtevo po premisleku, pojasnitvi: počakaj, to pa ni tako 2. izraža grožnjo: počakajte, še žal vam bo
  9.      počákati  -am dov., počákajte in počakájte; počákala in počakála (á ) 1. ostati na kakem mestu, zlasti računajoč, da kdo, kaj pride: počakal ga je doma; počakati na avtobus; počakati pred hišo; po pouku se vsak dan počakata / kot vljudnostna fraza trenutek počakajte, prosim 2. ne storiti česa, računajoč, da se bo kaj zgodilo: počakal bo ugodne prilike, ugodno priliko; počakati na odgovor; počakaj, da doštudiraš, pa boš samostojen // ne začeti takoj s kakim delom, dejanjem: še malo počakam, potem pa moram iti; vlak je počakal, da so obvezali ranjence; počakati koga s kosilom; počakati z nakupom do konca meseca / kot opozorilo počakaj, da te počešem 3. pog. ostati dolgo uporaben, užiten: jabolka v tej kleti počakajo; mleko najbolje počaka v latvici ● ekspr. nič ne hiti, delo te bo počakalo nihče ga ne bo opravil namesto tebe; ekspr. bal se je, da ga bo kje počakal poiskal in mu kaj hudega, neprijetnega naredil; obljubila mu je, da ga bo počakala da se ne bo poročila z drugim; ekspr. obljubil mu je, da bo za denar počakal dal mu je odlog za plačilo; ekspr. nesreča jo je počakala na cesti se ji je zgodila
  10.      počásce  prisl. () nar. zahodno počasi: počasce je šel k njemu
  11.      počásen  -sna -o prid., počasnéjši in počásnejši (á ā) 1. ki porabi za kako pot ali delo razmeroma dosti časa: počasen človek; počasni konji; je počasen pri delu // ki ima majhno hitrost: počasen tok reke; počasna hoja, vožnja; počasno vrtenje / počasen ples / počasna rast / počasen tempo dela / stopati s počasnimi koraki počasi 2. opravljen v daljšem času, kot je običajen za določeno delo, opravilo: počasna izdelava dokumentacije; počasno prekajevanje mesa; počasno vzhajanje testa 3. ki nastopi v razmeroma dolgem času: počasna sprememba / počasna smrt ● pog. je počasnih nog počasi hodi; žarg., šport. sneg je počasen ne dopušča, omogoča velike hitrosti pri smučanju, sankanju; pog. bolj počasne glave, pameti je ni sposoben hitro dojemati, prodorno misliti; ekspr. počasno delo zamudno; dihanje bolnika je postajalo počasnejše in utrip slabotnejši vdihi in izdihi so bili v čedalje večjem časovnem presledkuavt. pas za počasni promet vozni pas za vozila z manjšo hitrostjo; film. počasni hod kamere hod kamere, pri katerem je mogoče posneti od 24 do 2 sliki na sekundo počásno prisl. 1. zastar. počasi: počasno hoditi, odpirati 2. v primerniku bolj počasi: hodil je čedalje počasneje; dobro bi bilo voziti malo počasneje; zakostenitev pri človeku poteka počasneje kot pri živalih
  12.      počási  prisl. () 1. izraža, da se za dejanje porabi razmeroma dosti časa: počasi študirati; megla se le počasi dviga / čas mineva zelo počasi // izraža, da se dejanje opravi z majhno hitrostjo: počasi govoriti; počasi in trudno stopati; prav počasi odpirati vrata 2. izraža, da se dejanje razvija po majhnih stopnjah: spomin ga počasi zapušča; počasi obogateti; vojne grozote so počasi pozabili / pokrajina se proti jugu počasi znižuje ● ekspr. počasi mi bo tvojega govorjenja zadosti izraža svarilo, grožnjo; ekspr. fant, le počasi izraža poziv k previdnosti, zadržanosti; preg. hiti počasi delaj hitro, vendar s premislekom; preg. počasi se daleč pride premišljena vztrajnost je koristnejša kot naglicamuz. počasi označba za hitrost izvajanja adagio
  13.      počasnè  -éta m ( ẹ́) slabš. počasen človek: pri delu je pravi počasne
  14.      počasnè  -éta s ( ẹ́) slabš. počasen človek: še zmeraj si tako počasne
  15.      počasnéla  -e ž (ẹ̑) slabš. počasna ženska: prava počasnela je
  16.      počásnež  -a m () ekspr. počasen človek: pri delu je pravi počasnež
  17.      počasníti  -ím in počásniti -im nedov. ( í; ā) delati (bolj) počasno: vodne rastline počasnijo tok vode
  18.      počásnost  -i ž (á) lastnost, značilnost počasnega: počasnost pri delu / počasnost hoje / delati kaj s slovesno počasnostjo
  19.      počást  -i inž () zastar. 1. priznanje velike vrednosti ali veljave; čast: izkažite nam to počast; pesem v počast slavljenca 2. počastitev: počast pisateljeve obletnice
  20.      počastítev  -tve ž () glagolnik od počastiti: počastitev pesnikovega spomina; akademija v počastitev praznika
  21.      počastíti  -ím dov., počástil ( í) 1. izkazati komu čast, spoštovanje: počastiti pesnika; počastiti slavljence s kratko slovesnostjo; vsakogar je počastil z nagovorom / počastiti obletnico vstaje; počastiti spomin na padle // ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom izraža odnos, kot ga določa samostalnik: počastiti koga s hvaležnostjo, naklonjenostjo, zaupanjem / počastili so ga z obiskom obiskali so ga 2. rel. izkazati čast z molitvami, obredi: počastiti Marijo počaščèn -êna -o: bil je počaščen s tem, da je smel nositi zastavo v sprevodu; čutiti se počaščenega / kot vljudnostna fraza zelo smo počaščeni, ker ste nas obiskali
  22.      počastítven  -a -o prid. () nanašajoč se na počastitev: počastitvena prireditev / počastitveni obred
  23.      počáščati  -am nedov. (á) knjiž. večkrat počastiti: počaščati zaslužne može; počaščati z odlikovanji in priznanji ● knjiž., ekspr. z obiski ga počaščajo razne znamenite osebe obiskujejo ga
  24.      počečkáti  -ám [čǝč] dov.) s čečkanjem poškodovati: počečkati knjigo, zvezek; počečkati stene / ekspr. počečkal je že dva lista popisal počečkán -a -o: s čudnimi kljukami počečkan list papirja; počečkana in umazana fotografija
  25.      póčenje  -a s (ọ̑) glagolnik od póčiti: avto je zdrsnil s ceste zaradi počenja zračnice

   25.349 25.374 25.399 25.424 25.449 25.474 25.499 25.524 25.549 25.574  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA