Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

3 (25.424-25.448)



  1.      pobudíti  -ím dov., pobúdil; pobujèn ( í) 1. povzročiti kako dogajanje, delovanje: pobuditi raziskovanje; roman je pobudila socialna problematika / pobuditi zanimanje za narodnostna vprašanja vzbuditi; pobudi ga k delu spodbudi 2. drugega za drugim zbuditi: pobudil je vse v hiši
  2.      pobúdnica  -e ž () ženska oblika od pobudnik: naša država je pobudnica za sklicanje konference
  3.      pobúdnik  -a m () kdor da, daje pobudo za kaj, vpliva na kaj: bil je glavni pobudnik za ustanovitev društva; pobudnik odporniškega gibanja; komunisti morajo biti pobudniki in organizatorji napredka
  4.      pobúdnost  -i ž (ú) lastnost, značilnost pobudnega: odlikuje se z veliko pobudnostjo / redko pobudnost za ustvarjanje pobuda
  5.      pobújati  -am nedov. (ú) povzročati kako dogajanje, delovanje: začeli so pobujati k proučevanju okolja / pobujati otrokovo dejavnost spodbujati
  6.      pobúniti  -im dov.) zastar. napraviti, da se kdo upre; dvigniti: pobuniti tlačane proti gosposki; ljudstvo se bo pobunilo pobúnjen -a -o: pobunjeni kmetje
  7.      pobúnkati  -am dov. () krajši čas bunkati: pobunkal je po vratih
  8.      poburžújiti se  -im se dov.) slabš. pomeščaniti se: poburžujil se je
  9.      pobútati  -am dov.) ekspr. večkrat močno udariti: pobutati na steno, po vratih
  10.      pocájtati  -am dov. (ā) nižje pog. ozdraviti, pozdraviti: to te bo pocajtalo pocájtati se ozdraveti, pozdraviti se: ali si se že pocajtal
  11.      pôcar  -ja m () pog., slabš. počasen, nespreten človek: ne bi smeli zaupati dela temu pocarju
  12.      pocedíti  -ím dov., pocêdi in pocédi; pocédil; pocejèn ( í) 1. ekspr. popiti, izpiti: med vožnjo so pocedili zadnjo kapljo žganja / celo steklenico vina je pocedil 2. ekspr. s težavo reči, povedati: pocedila je nekaj besed med jokom / ne morem, je pocedil počasi 3. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo oditi, zbežati: brez besed jo je pocedila iz sobe; nevajeni streljanja so jo že po prvih strelih pocedili; pocedil jo je domov pocedíti se 1. zelo počasi in v majhni količini steči: od barve, s katero je pisal parole, sta se pocedila dva curka; po bradi se mu je pocedila slina / kri se mu je pocedila iz nosa 2. ekspr. hitro oditi, steči: gruča otrok se je pocedila proti mostu ● ekspr. za hribi je zagrmelo in prav kmalu se je pocedil dež je začelo deževati; ekspr. ob pogledu na rdeča jabolka so se mu pocedile sline si je zaželel jabolk
  13.      pocéjati  -am nedov. (ẹ́) 1. v presledkih cediti: živina je težko vlekla in pocejala sline / ekspr. nebo poceja dež / star. posoda drži, ne poceja ne pušča 2. ekspr. s težavo govoriti, pripovedovati: počasi je pocejal odgovor / pocejati besede skozi zobe pocéjati se večkrat se pocediti: sline se mu pocejajo po bradi; pri nalivanju se je vino pocejalo po steklenici
  14.      pocelíti  in pocéliti -im, in pocéliti -im dov. ( ẹ́; ẹ́ ẹ̄) nav. 3. os. drugega za drugim zaceliti: mazilo je pocelilo rane; praske so se mu pocelile / roka se je pocelila
  15.      pocéni  prid. neskl. (ẹ́) ki je po nizki ceni: poceni knjiga, obleka; hrana ni poceni; poceni pohištvo, stanovanje / ekspr. naliva se s poceni žganjem z žganjem slabše kakovosti // ekspr. malovreden, slab: poceni film; poceni literatura; njegova šala je bila zelo poceni; pren. poceni slava ● ekspr. nismo tako bogati, da bi kupovali poceni stvari kupujemo dobre, čeprav dražje stvari; ekspr. poceni zmaga zmaga, pridobljena brez velikega truda, žrtvovanja; ekspr. poceni ženska vlačuga, prostitutka; pog. ta gostilna je poceni v njej se za hrano, oskrbo malo plača; prim. cena, cenejši
  16.      pocéni  prisl. (ẹ́) po nizki ceni: poceni kupiti, prodati / takrat se je živelo bolj poceni; pren., ekspr. ne daj se tako poceni; poceni zaslužena pohvala ∙ pog. poceni se najesti malo plačati za hrano; pog., ekspr. poceni jo je odnesel ne da bi bil huje kaznovan ali poškodovan; prim. cenejši
  17.      pocenítev  -tve ž () glagolnik od poceniti: pocenitev stanovanj, živil / publ. pocenitev obratovanja z novimi stroji zmanjšanje obratovalnih stroškov
  18.      poceníti  -ím dov., pocéni; pocénil ( í) narediti kaj cenejše: poceniti blago, živila; sladkor se je pocenil / publ. poceniti proizvodnjo zmanjšati proizvodne stroške
  19.      pocenjeváti  -újem nedov.) delati kaj cenejše: pocenjevati gradbene storitve / stroji pocenjujejo delo
  20.      pocépati  -am tudi pocêpati -am dov. (ẹ́ ẹ̑; é ) ekspr. 1. popadati: knjige so pocepale s police / skoraj vse hruške so pocepale z vej / v koči so od utrujenosti kar pocepali na klop 2. drug za drugim poginiti: vse živali so mu pocepale zaradi mraza
  21.      pocepetáti  -ám dov.) krajši čas cepetati: deklica je pocepetala od veselja / pocepetal je po tleh z bosimi nogami / ekspr. dojenček je še malo pocepetal, nato pa zaspal pobrcal
  22.      pocepíti  in pocépiti -im dov. ( ẹ́) drugega za drugim cepiti: ogledoval je jablane, ki jih je prejšnje leto pocepil / ko je pocepil otroke, so prišli na vrsto odrasli
  23.      pocésten  -tna -o prid. (ẹ̑) 1. ki je na cesti: pocestno blato / redko star pocestni napev poulični; ekspr. pocestni otroci potepuški; brezdomni / ekspr. pocestna ženska vlačuga, prostitutka 2. ekspr. nespodoben, prostaški: pocestne besede, kvante; zmerjati s pocestnimi imeni; sam.: nekaj pocestnega je na njej
  24.      pocéstnica  -e ž (ẹ̑) slabš. prostitutka, ki si pridobiva stranke na cesti, ulici: ulice, na katerih postavajo pocestnice; zgodbe o pocestnicah; ravna z njo kot s pocestnico zelo nespoštljivo / družiti se s pocestnicami vlačugami, prostitutkami; postala je prava pocestnica
  25.      pocéstnik  -a m (ẹ̑) knjiž. 1. potepuh, klatež: vrnil se je, pocestnik, v domači kraj 2. ženskar, vlačugar: imeli so ga za največjega pocestnika v mestu

   25.299 25.324 25.349 25.374 25.399 25.424 25.449 25.474 25.499 25.524  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA