Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

3 (25.149-25.173)



  1.      píti  píjem nedov. (í) 1. dajati tekočino v usta in požirati: v roki je držal kozarec in pil; piti čaj, kavo, liker; šli so k studencu pit; hlastno, počasi, v dolgih požirkih piti / bolnik že je in pije; veliko, zmerno piti; pije kot goba, krava, žolna zelo dosti, pogosto / piti iz kozarca, steklenice; piti po slamici, žlički / otrok pije pri materi se hrani z materinim mlekom / zlasti v kmečkem okolju piti likof / v nedoločniku: dal mu je piti pijače, tekočine; ponuditi, prinesti piti / rad bi kaj pil / kot poziv pri pitju (alkoholnih pijač) fantje, pijmo 2. uporabljati, imeti za pijačo: otroci pijejo premalo mleka; najrajši pije vodo / likerja ne pijem; pijem samo belo vino 3. uživati alkoholne pijače a) navadno dalj časa in v veliki količini: vso noč so pili in razgrajali; nekoliko je že pil, zato tako govori; pog., ekspr. še ga bomo pili / šli so pit b) pogosto in v veliki količini: ne kadi in ne pije; pije iz obupa; začel je piti / elipt. boste kozarček? Hvala, ne pijem; ekspr. piti na žive in mrtve zelo 4. vznes., z oslabljenim pomenom izraža, da je kdo deležen čutnega in duševnega ugodja, kot ga določa samostalnik: piti čar pravljic; z vsem srcem je pila mir pokrajine uživala; žejno je pil lepoto polj gledal / pusti, naj pijem ljubezen iz tvojih oči / srce je pilo srečo, veselje // zajemati, dobivati iz česa: lirika je pila novo moč iz narodnih virov / iz tvojih besed pijem pozabo, tolažbo 5. ekspr. delati, povzročati, da se kaj zmanjšuje, izginja: sonce je pilo meglo, roso; južni veter pije sneg po grapah / neprestano delo mu pije moči, zdravje 6. vpijati, vsrkavati: gaza, goba, obveza pije; suhe drobtine so pile odvečno mokroto / ekspr. trava je pila hladno roso ● ekspr. njegove besede je pila z odprtimi usti zelo pazljivo ga je poslušala; piti bratovščino s kom začeti se tikati, navadno po ustaljenem obredu; pog., ekspr. ta človek mi pije kri me brezobzirno izkorišča; me zelo muči, trpinči; ekspr. ljubezen do domovine je pil že z materinim mlekom pridobival v zgodnjih otroških letih; ekspr. s poljubi piti komu solze z lic s poljubljanjem odstranjevati; zastar. piti tobak kaditi; vznes. piti iz čaše modrosti, učenosti postajati moder, pameten, učen; piti na medvedovo kožo, čeprav je medved še v gozdu proslavljati uspeh, čeprav ta še ni dosežen; piti na zdravje koga s slovesnimi besedami in izpitjem kozarca alkoholne pijače želeti komu srečo, zdravje; pog. imate kaj za piti pijače (zame); ekspr. ni se vedelo, kdo pije in kdo plača gospodarjenje je bilo zelo neurejeno pijóč -a -e: otrok je pijoč zaspal; jedoči in pijoči gostje
  2.      pítija  -e ž (í) knjiž., ekspr. ženska, ki prerokuje, vedežuje: no, kaj ti je povedala tista pitija
  3.      pítijski  -a -o prid. (í) knjiž. dvoumen, dvosmiseln: to je pitijski odgovor / pitijski slog
  4.      pítje  -a s (í) glagolnik od piti: pitje čaja, kave / učiti otroka pitja iz kozarca / ta voda ni za pitje / pitje in petje je trajalo vso noč / opustiti pitje ∙ star. pripravila mu je opojno pitje pijačo, napitek
  5.      pítka  -e ž () nar. kokoš: pitke pridno nesejo / pri klicanju pitka, na, na
  6.      pítnik  -a m () agr. sveža mlada koruza za krmljenje živine: njiva pitnika
  7.      pítnost  -i ž () lastnost, značilnost pitnega: temperatura, okus in pitnost vode / podvomili so o pitnosti pripravljenega napitka
  8.      pítom  -a -o prid. () zastar. cepljen, gojen: pitoma češnja
  9.      pitón  -a m (ọ̑) zelo velika indijska nestrupena kača: pitoni in udavi ♦ zool. pitoni zelo velike afriške in azijske nestrupene kače, Pythoninae
  10.      pitorésken  -kna -o prid. (ẹ̑) knjiž. slikovit, razgiban: občudoval je pitoreskno pokrajino pred seboj; pitoreskne ulice sredozemskih mest / ekspr. pitoreskno pripovedovanje
  11.      pitorésknost  -i ž (ẹ̑) knjiž. slikovitost, razgibanost: pitoresknost okolja ga je prevzela / ekspr. pitoresknost besedila
  12.      pítoven  -vna -o prid. () 1. agr. ki je za pitanje: pitovna svinja; pitovno govedo / pitovna pasma 2. zastar. cepljen, gojen: pitovno drevo
  13.      pìv  in pív medm. (; ) posnema glas pivke, kavke, srne: piv, piv, piv, se oglaša pivka
  14.      píva  -e ž (í) žarg. pivo: vrček pive
  15.      pivárna  -e ž () zastar. pivovarna: pivo iz nove pivarne // pivnica: pivarna je bila polna pivcev
  16.      pívček  -čka m () ekspr. manjšalnica od pivec: bil je pivček, ki je ves denar zapravil za pijačo
  17.      pívec  -vca m () kdor pije, uživa pijačo: gostilna je bila polna pivcev in jedcev / navdušen pivec čaja // nav. ekspr. kdor (rad) pije alkoholne pijače: pivci in abstinenti / on je dober, hud pivec
  18.      píven 1 -vna -o prid. () nanašajoč se na pivo: pivna pena ♦ gastr. pivna juha juha, katere glavna sestavina je pivo; pivno testo pivovo testo
  19.      píven 2 -vna -o prid. () ki (rad) vpija vlago: pivni papir
  20.      pivína  -e ž (í) agr. zmes iz slada, hmelja, vode za proizvodnjo piva: fermentacija pivine
  21.      pívka 1 -e ž () ženska oblika od pivec: pivka čaja, kave / po prvem požirku se je videlo, da ni pivka
  22.      pívka 2 -e ž () manjša siva ptica s črno progo pod kljunom: pravijo, da se pivka oglaša pred dežjem; pivke in detli; žejen je kot pivka zelo
  23.      pívkanje  -a s () glagolnik od pivkati: pivkanje čapelj, divjih rac; zateglo pivkanje srne / lovec je s pivkanjem privabil srnjaka
  24.      pívkati  -am nedov. () oglašati se z glasom piv: pivke pivkajo; srna žalostno pivka / ekspr. svinčenke so pivkale okoli nas ◊ lov. s piskanjem na posebno piščalko vabiti srnjaka
  25.      pívnati  -am nedov. () odstranjevati odvečno tekočino s pivnikom: pivnati črnilo / napisano je sproti pivnal // odstranjevati odvečno tekočino s predmetom, snovjo, ki jo vpija sploh: pivnati kaplje; pivnati mastni madež s kruhom / mokro kravato je pivnala s krpo; ekspr. kar naprej si pivna obraz z robcem

   25.024 25.049 25.074 25.099 25.124 25.149 25.174 25.199 25.224 25.249  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA