Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

3 (249-273)



  1.      alkálnost  -i ž () kem. lastnost alkalij: močna alkalnost natrijevega luga; stopnja alkalnosti
  2.      alkimístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na alkimiste ali alkimijo: alkimistična delavnica; alkimistično eksperimentiranje
  3.      alkohól  -a m (ọ̑) brezbarvna hlapljiva tekočina ostrega duha in pekočega okusa: sok vsebuje tudi nekaj alkohola; konzervirati, raztopiti v alkoholu / ugotavljati odstotek alkohola v krvi ♦ kem. alkohol alifatska spojina z eno ali več hidroksilnimi skupinami, vezanimi na ogljikove atome; etilni alkohol etanol, etilalkohol; metilni alkohol metanol, metilalkohol; primarni alkohol alkohol, ki z oksidacijo lahko preide v aldehid // alkoholna pijača: zdržati se alkohola; biti vdan alkoholu; ta človek prenese velike količine alkohola
  4.      alkoholát  -a m () kem. spojina alkohola s kovino: kondenziranje estrov z alkoholati
  5.      alkohólen  -lna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na alkohol: alkoholni aperitiv; alkoholne pijače / alkoholni sen; alkoholne blodnje ♦ jur. alkoholna kriminaliteta; kem. alkoholno vrenje pretvorba sladkorja s kvasovkami v etanol in ogljikovo kislino; med. alkoholni bledež; alkoholna intoksikacija
  6.      alkohóličarka  -e ž (ọ́) ženska oblika od alkoholik: neozdravljiva alkoholičarka
  7.      alkohóličen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na alkoholike: alkoholična klinika / zastar. alkoholične pijače alkoholne
  8.      alkohólik  -a m (ọ́) kdor pretirano uživa alkoholne pijače: pravijo, da je alkoholik; kroničen, notoričen alkoholik; dispanzer za alkoholike
  9.      alkoholízem  -zma m () pretirano uživanje alkoholnih pijač: vdaja se alkoholizmu; kronični alkoholizem; boj proti alkoholizmu // nagnjenje k temu: dedni alkoholizem
  10.      alkoholizíranost  -i ž () stanje alkoholiziranega človeka: nesreča je nastala zaradi alkoholiziranosti voznika; stopnja alkoholiziranosti
  11.      alkoholizírati  -am nedov. in dov. () dodajati čemu alkohol: alkoholizirati kompot; alkoholizirati vino alkoholizíran -a -o opit, pijan: alkoholiziran človek; voznik je bil alkoholiziran
  12.      alkoholométer  -tra m (ẹ̄) priprava za merjenje množine alkohola v tekočinah
  13.      almanáh  -a m (ā) publikacija s prispevki več avtorjev; zbornik, letopis: almanah izdaja zveza književnikov; pesniški almanah; sodelavec, urednik almanaha ◊ navt. navtični almanah periodična publikacija s podatki in tablicami o nebesnih telesih za določanje položaja ladje
  14.      àlógičen  -čna -o prid. (-ọ́) ki se ne sklada z logiko: alogično čustvo; alogično mišljenje / po njegovem mnenju je ženska alogična
  15.      alójznik  -a m (ọ̑) alojzijeviščnik: bil je sprejet med alojznike
  16.      alpáka 2 -e ž () zlitina bakra, cinka in niklja, novo srebro: pribor iz alpake; neskl. pril.: alpaka srebro
  17.      alpinístika  -e ž (í) vzpenjanje na visoke vrhove po nezavarovanih, nezaznamovanih smereh: gojiti alpinistiko; vrhunska, zimska alpinistika; razvoj alpinistike // alpinizem
  18.      alpínski  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na alpinec 1: alpinska vojaška enota 2. alpinističen: alpinski klub 3. bot. ki je nad zgornjo gozdno mejo: alpinska flora
  19.      alterírati  -am dov. in nedov. () knjiž. spremeniti, menjati: alterirati glas, sodbo ♦ med. tkivo alterira se spremeni alteríran -a -o: duševno alteriran človek ♦ muz. alteriran ton kromatično zvišan ali znižan ton
  20.      altostrátus  -a m, mn. altostráti tudi altostrátusi () meteor. polprozoren ali neprozoren slojast oblak v višini od 2 do 7 km
  21.      alumínij  -a m (í) lahka kovina srebrno bele barve, ki dobro prevaja toploto in elektriko: pridobivati aluminij iz boksita; aluminij v palicah; tovarna aluminija; posoda iz aluminija
  22.      aluviálen  -lna -o prid. () geol. holocenski: aluvialen prod; aluvialna naplavina; aluvialna plast
  23.      alúvij  -a m (ú) geol. mlajša, sedanja doba kvartarja; holocen: dolinske ježe so iz aluvija // naplavine iz te dobe
  24.      aluzíja  -e ž () knjiž. prikrito merjenje na kaj, namigovanje: take njegove aluzije so ji pognale kri v lica; naredil je duhovito aluzijo na birokratizem; le nekaj bežnih aluzij kaže na to / roman je preobtežen z aluzijami
  25.      alvéola  tudi alveóla -e ž (ẹ̑; ọ̑) anat. 1. jamica v čeljusti, v kateri je zob, zobna jamica: alveole v zgornji čeljusti 2. najmanjša votlinica v pljučih, pljučni mehurček: pljučni krili z alveolami ◊ lingv. alveole rebrasti, vzbočeni del ust za sekalci

   124 149 174 199 224 249 274 299 324 349  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA