Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
3 (24.649-24.673)
- parafrazíranje -a s (ȋ) glagolnik od parafrazirati: parafraziranje izsledkov literarne zgodovine ♪
- parafrazírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. nanovo, drugače predstavljati ali razlagati že znano temo: besedilo je delno parafraziral, delno citiral; parafrazirati zgodbo v ganljivo povest / parafrazirati znanega avtorja ♪
- paragónski -a -o prid. (ọ̑) ekon., v zvezi paragonski blok potrdilo o plačilu, prodaji: podpisati paragonski blok ♪
- paragráf -a m (ȃ) 1. oštevilčen odstavek zakona ali določbe; člen: seznaniti se z 62. paragrafom ustave; paragraf deset [ 10] / razdeliti zakon na paragrafe 2. nav. mn., pog. zakon, določba: zelo dobro pozna paragrafe; biti proti paragrafom / ravnati se po paragrafih; po novih pargrafih ima prenizke osebne dohodke ● žarg., šport. izvajati paragraf osmico; ekspr. tu je vse po paragrafih zelo natančno se ravnajo po predpisih, določbah; ekspr. prišel je paragrafom v pest zaradi kršenja zakonitosti je bil kaznovan; ekspr. našel, poiskal je luknjo v paragrafu izkoristil je premalo natančno formuliran zakon, določbo, da se je izognil izpolnjevanju tega ♪
- paragráfar -ja m (ȃ) ekspr. kdor se zelo natančno ravna po zakonih, določbah: neizprosen paragrafar ∙ slabš. s paragrafarji nočem imeti opravka pravniki ♪
- paraláksa -e ž (ȃ) 1. fiz. razlika med odčitano in dejansko vrednostjo pri merjenju kake količine zaradi gledanja od strani pri odčitavanju: ugotoviti paralakso 2. fot. odmik optične osi iskala od optične osi objektiva: omiliti vpliv paralakse ◊ astr. zvezdna paralaksa kot, pod katerim bi se z dane zvezde videl srednji polmer Zemljinega tira okoli Sonca ♪
- paraléla -e ž (ẹ̑) 1. geom. premica, vzporedna dani premici ali dani ravnini, vzporednica: paralela in normala 2. knjiž. kar je kje enako, podobno s čim drugim kje drugje: vse paralele so zelo zanimive; iskati paralelo med slikarstvom in poezijo / potegnil je več paralel med njim in njegovim predstojnikom 3. publ. primerjanje, enačenje: nobene paralele ni dovolil / vsiljuje se paralela s prejšnjo afero ♪
- paralítičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na paralizo: paralitična ženska / paralitičen ud ♪
- parámeter -tra m (á) 1. mat. konstanta ali spremenljivo število, ki ima v določeni funkcijski povezavi viden ali izjemen pomen: izračunati parameter enačbe; parameter hiperbole, parabole; enačba z več parametri 2. publ. kar se uporablja za vrednotenje, merjenje: razprave o ekonomskih parametrih pri gradnji stanovanj / izmeriti s parametrom politične prakse ◊ strojn. parametri pare podatki o tlaku in temperaturi ali o tlaku in vlažnosti ♪
- parapét -a m (ẹ̑) grad. nižja, navadno zidana pregrada: betonski parapeti na obali / parapet terase ograja / okenski parapet stena v prostoru med spodnjim okenskin robom in tlemi ♪
- paratáksa -e ž (ȃ) lingv. zveza glavnih stavkov; priredje: parataksa in hipotaksa ♪
- párati -am nedov. (ȃ) 1. s prerezovanjem, pretrgavanjem niti delati, da posamezni deli tkanine, oblačila ne tvorijo več celote: para pas pri krilu; šivati in parati / parati obleko // s potegovanjem, vlečenjem niti delati, da pletenina kot celota ne obstaja več: parati pulover; plesti in parati 2. navadno z vzdolžnim rezanjem, trganjem delati, da kaj ni več celo: parati živali trebuh / star. parati mrliča secirati, obducirati // ekspr. s silo zarezovati, zajedati se: verige so parale telesa sužnjev; vrv je začela parati meso v dlaneh 3. ekspr. s silo prekinjati določeno stanje: bliski v presledkih parajo nebo, temno noč / le še posamezni rafali so parali tišino 4. ekspr. povzročati velik občutek neugodja, bolečino: že pogled nanj ji je paral srce; škripanje koles je človeku paralo ušesa, živce / bolečina ji para telo ● vznes. kmetje so zemlji parali prsi (s trudom) jo orali,
obdelovali; ekspr. ostre skale so parale čolnom dna uničevale, kvarile párati se biti v stanju, ko šiv (na nekaterih mestih) ne drži več: obleka se je začela parati pri vratu / rokav se para po šivu ● ekspr. srce se ji je paralo, ko je odhajal bilo ji je zelo hudo parajóč -a -e: jelen ga je napadel, parajoč mu trebuh z rogovi; srce parajoča zgodba; prisl.: mitraljezi so parajoče ropotali v temi ♪
- parazitízem -zma m (ȋ) 1. biol. pojav, da dva različna organizma živita v skupnosti, v kateri ima eden korist, drugi škodo, zajedavstvo: raziskovati parazitizem 2. ekspr. pojav, da kdo živi od dela drugega, na škodo drugega, zajedavstvo: opozoriti na parazitizem aristokracije; intelektualni parazitizem ♪
- parcélen -lna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na parcelo: parcelna meja / parcelna razporeditev zemljišča ♦ geod. parcelna številka številka parcele v katastrski mapi; polit., soc. parcelni kmet kdor se preživlja z obdelovanjem lastnega majhnega zemljišča in z delom v industriji ali kmetijstvu; parcelno kmetijstvo kmetijsko gospodarstvo, ki temelji na majhnih, razdrobljenih kmečkih zemljiščih ♪
- pardonírati -am nedov. in dov. (ȋ) pog. prizanašati, oproščati: vedno ga pardonira; tudi vodstva ne pardonira ♪
- paréza -e ž (ẹ̑) med. stanje delne negibnosti kot posledica bolezni ali poškodbe, delna ohromelost: pareza glasilk; pareza možganskih živcev ♪
- parfumírati -am nedov. in dov. (ȋ) dišaviti s parfumom: parfumira tudi pisma; skrbno se je parfumirala; pren., ekspr. parfumirati laž, hinavščino parfumíran -a -o: parfumirana ženska ♪
- parfúmski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na parfum: prazna parfumska steklenička / razna parfumska olja / parfumski razpršilec ♪
- párija -a in -e m (ā) 1. v Indiji pripadnik najnižjega družbenega sloja, ki je zunaj sistema kast: brezpravni pariji; živel je kakor parija 2. knjiž., ekspr. pripadnik izkoriščane, brezpravne skupine, naroda: zbrali so se vsi pariji ♪
- párija -e ž (ā) v Indiji najnižji družbeni sloj, ki je zunaj sistema kast: problemi zatirane parije ♪
- párijevski -a -o prid. (ā) nanašajoč se na parije: parijevski položaj / vcepili so mu parijevski občutek ♪
- párijski -a -o prid. (ā) navadno v zvezi parijski pes, v orientalskem okolju podivjan domači pes: krdelo parijskih psov ♪
- parílec -lca [u̯c in lc] m (ȋ) delavec, ki obdeluje surovino s paro: parilec lesa, tkanin, tobaka ♪
- parílen 1 -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na parjenje, polivanje: parilni postopek ♦ teh. parilni kotel; parilna jama ♪
- parílen 2 -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na parjenje, spolno združevanje: parilni nagon / parilni organ paritveni organ ♪
24.524 24.549 24.574 24.599 24.624 24.649 24.674 24.699 24.724 24.749