Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

3 (23.824-23.848)


  1.      onečéditi  -im dov. (ẹ́ ẹ̄) 1. raba peša umazati, onesnažiti: onečediti obleko, posteljo 2. redko vzeti ugled, osramotiti: pred ljudmi ga je onečedil / onečedili so njegovo ime onečéden in onečéjen -a -o: onečedena obleka; onečeden z blatom ♪
  2.      onečéjati  -am nedov. (ẹ́) raba peša mazati, onesnaževati: izpušni plini onečejajo ozračje; z blatnimi čevlji onečeja tla onečéjati se ekspr. iztrebljati se: onečejati se za grmom ♪
  3.      onečístiti  -im dov. (í ȋ) narediti, povzročiti, da kaj ni čisto: odplake onečistijo vodo; onečistiti zrak; pren., knjiž. s svojim ravnanjem je onečistila hišo onečíščen -a -o: onečiščen zrak; onečiščena rana ♪
  4.      onečíščenje  -a s (ȋ) glagolnik od onečistiti: onečiščenje vode, zraka; onečiščenje z odplakami ♪
  5.      onečiščeváti  -újem nedov. (á ȗ) delati, povzročati, da kaj ni čisto: onečiščevati vodo, zrak ♪
  6.      onegá  zaim. neskl. (á) nav. slabš., s širokim pomenskim obsegom izraža osebo, stvar, ki se noče, ne more imenovati: saj veš, kaj je rekel onega; takale onega, pa se nosi kot grofična; tole onega nas že ne bo učilo / to niso onega, pošteni ljudje / ali imate zdravilo za onega, za drisko / v povedni rabi kaj se boš onega, cmerila; prim. one ♪
  7.      onégati  -am tudi onegáti -ám nedov. (ẹ̑; á ȃ) redko onegaviti: gospodar je nekaj onegal po dvorišču; onegati okoli dekleta ♪
  8.      onegáv  -a -o prid. (á) star. ki ima lastnost, značilnost, ki se noče, ne more imenovati: fant je ves skuštran, onegav / vaščani planejo iz spanja in vsi onegavi strmijo v požar omamljeni, zmedeni / v zaimenski rabi: zunaj stoji onegavi Pepe; oženil se bo z onegavo Katico ♪
  9.      onegáviti  -im nedov. (á ȃ) ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža dejanje, ki je znano, a se noče, ne more imenovati: ves dan nekaj onegavi okoli hiše; gospodinja že onegavi po kuhinji; kaj se boš onegavil, kar z menoj pojdi; z avtom se onegavi okrog; zalotili so ga, da se onegavi z drugimi ženskami / kje pa tako dolgo onegavi je, se mudi, zadržuje; zaradi tega se ne bom onegavil se jezil, razburjal, prepiral ♪
  10.      onegávljenje  -a s (á) glagolnik od onegaviti: naveličala se je že tega onegavljenja po hiši; onegavljenje okrog žensk; onegavljenje z avtom / narediti kaj brez onegavljenja ♪
  11.      onégov  -a -o zaim. (ẹ̄) star. tisti, oni: včeraj se je oglasil onegov iz Zaplane ♪
  12.      oneída  -e ž (ȋ) agr. boljši krompir domače sorte z belim mesom: saditi oneido ♪
  13.      onemélost  -i ž (ẹ́) lastnost, stanje onemelega: čudili so se njegovi onemelosti; ležati v dremotni onemelosti ♪
  14.      oneméti  -ím dov., tudi onémi (ẹ́ í) 1. postati nem: po hudi bolezni je onemel in oglušel 2. nav. ekspr. nenadoma ne moči spregovoriti, govoriti: kadar bi morala kaj reči v svojo obrambo, je onemela; onemeti od bolečine, presenečenja, strahu; pren. moja vest ni nikoli onemela; začutila je, kako je vse onemelo v njej 3. ekspr. postati zelo presenečen, začuden: onemel je pred njeno lepoto; ob tem nastopu so poslušalci kar onemeli / onemeti od začudenja zelo se začuditi 4. knjiž. utihniti: ptice v vejah so onemele / godba je onemela / v jeseni planine onemijo v planinah postane mirno, tiho ◊ lingv. nenaglašeni samoglasnik včasih onemi se ne izgovarja več onemèl in onemél -éla -o: onemel je obstal pred očetom; onemele gore; onemele ptice ♪
  15.      onemévati  -am nedov. (ẹ́) 1. ekspr. postajati zelo presenečen, začuden: ob teh dogodkih so ljudje kar onemevali 2. knjiž. postajati manj glasen, slišen: cestni hrup je čedalje bolj onemeval ♪
  16.      onemíti  -ím dov., tudi onémi; onémil (ȋ í) knjiž. utišati: morda se mi bo kdaj posrečilo, da ga onemim ∙ knjiž., ekspr. to je ljudi vznemirilo in onemilo zelo presenetilo ♪
  17.      onemôči  -mórem dov., onemógel onemôgla (ó ọ́) v nedoločniku, sedanjem času in deležniku na -l izgubiti moč, moči: bolnik je v nekaj dneh onemogel; konji so mu na poti onemogli; onemoči od lakote, žalosti; na starost je zelo onemogel // prenehati (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo; oslabeti: srce mu je onemoglo; pren., ekspr. njegova vloga v društvu je precej onemogla onemógel -môgla in -mógla -o 1. deležnik od onemoči: onemogel človek; postal je onemogel; onemogel se je zgrudil na tla; duševno, telesno onemogel; onemogel od dela; onemoglo zimsko sonce 2. ekspr. ki se ne da sproščeno izraziti: onemogel bes, srd; zajokala je v onemogli jezi; prisl.: onemoglo stokati; sam.: skrbeti za onemogle ♪
  18.      onemóglost  tudi onemôglost -i ž (ọ́; ó) 1. stanje onemoglega človeka: bolnico je prevzela popolna onemoglost; duševna, telesna onemoglost; starostna onemoglost; zavarovanje za onemoglost; oskrba v onemoglosti / ujetnike so izstradali do onemoglosti; zgruditi se od onemoglosti; pren. v tem romanu se kaže pisateljeva literarna onemoglost 2. v prislovni rabi, v zvezi do onemoglosti izraža visoko stopnjo, intenzivnost: do onemoglosti se napiti / ekspr.: čakali smo te do onemoglosti; oprema lokala je do onemoglosti enolična ♪
  19.      onemóglosten  tudi onemôglosten -tna -o prid. (ọ́; ó) jur., v zvezi onemoglostna pokojnina, do 1946 invalidska pokojnina ♪
  20.      onemogóčanje  -a s (ọ́) glagolnik od onemogočati: onemogočanje delovanja, kontrole / onemogočanje filmskega režiserja ♪
  21.      onemogóčati  -am nedov. (ọ́) delati, povzročati, da kaj ni mogoče: onemogočati komu delo, stike z ljudmi / posebna naprava onemogoča premikanje v levo preprečuje // publ. delati, povzročati, da kdo ne more opravljati določene dejavnosti: onemogočati nasprotne igralce ♪
  22.      onemogóčenje  -a s (ọ̑) glagolnik od onemogočiti: onemogočenje političnega delovanja; onemogočenje stikov z drugimi ♪
  23.      onemogóčiti  -im dov. (ọ́ ọ̑) narediti, povzročiti, da kaj ni mogoče: onemogočiti komu delo, delovanje, študij; neurje je onemogočilo promet // publ. narediti, povzročiti, da kdo ne more opravljati določene dejavnosti: domači igralci so popolnoma onemogočili nasprotnike; onemogočiti predsednika / pred javnostjo so ga onemogočili onemogóčen -a -o: onemogočen prehod ♪
  24.      onesmísliti  -im dov., onesmíšljen in onesmísljen in onesmíslen (ȋ ȋ) knjiž. narediti, povzročiti, da kaj izgubi smisel: moževa smrt ji je onesmislila življenje; njegovo pisanje se je v zadnjem času onesmislilo ♪
  25.      onesnáženje  -a s (ȃ) glagolnik od onesnažiti: onesnaženje morja, vode, zraka / stopnja onesnaženja se je povečala ♪

   23.699 23.724 23.749 23.774 23.799 23.824 23.849 23.874 23.899 23.924  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA