Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
3 (23.524-23.548) 
- ogléden -dna -o prid. (ẹ̑) 1. ki je za ogled: razstaviti ogledne primerke / ogledna parcela / ogledni stolp razgledni stolp 2. izvidniški: ogledni pohod / ogledna četa ♪
- ógledi -ov m mn., tož. óglede in ógledi (ọ́ ọ̄) nav. tož. in mest., etn., navadno v zvezi iti na oglede, v oglede iti s starši na obisk na nevestin, ženinov dom zaradi ugotovitve gospodarskih razmer: v nedeljo bodo prišli na oglede ♪
- oglédnica -e ž (ẹ̑) 1. izvidnica: oglednico so poslali naprej / ladja oglednica 2. zastar. razglednica: kupiti oglednico ♪
- óglednik -a m (ọ́) nav. mn. 1. nar. vzhodno snubec: v hišo so prišli ogledniki 2. etn. nevesta, ženin s starši, ki pride na obisk na ženinov, nevestin dom zaradi ugotovitve gospodarskih razmer ♪
- oglédnik -a m (ẹ̑) 1. v zvezi mrliški oglednik kdor opravlja mrliške oglede: poklicati mrliškega oglednika; določen je bil za mrliškega oglednika 2. izvidnik: kolona je imela oglednika ♪
- oglédniški -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na oglednike ali ogledništvo: ogledniško delo / ogledniška letala; naleteti na ogledniško patruljo ♪
- oglédništvo -a s (ẹ̑) izvidništvo: določeni so bili za ogledništvo ♪
- ogledoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor ogleduje: natančen ogledovalec slik / radovedni ogledovalci ga niso motili gledalci, opazovalci ♪
- ogledovánje -a s (ȃ) glagolnik od ogledovati: ogledovanje razstavljenih predmetov / strateško ogledovanje ♦ med. preiskovanje telesa z gledanjem; inspekcija ♪
- ogledováti -újem nedov. (á ȗ) z gledanjem zaznavati: nekaj časa ga je ogledovala; tujec je ogledoval mesto; pazljivo ogledovati; ogledovala se je v ogledalu; radovedno si je ogledoval slike ogledováti se 1. ekspr., v zvezi z za prizadevati si doseči kaj, priti do česa, če osebek tega nima; iskati: že dolgo se ogleduje za delom; ogleduje se za primernim poklicem / začel se je ogledovati za ženskami 2. star. zgledovati se: precej se ogleduje po tuji literaturi; po nikomer se ne ogleduje 3. redko razgledovati se: dolgo se je ogledoval po okolici ♪
- ogledúh -a m (ū) nav. slabš. vohun: po deželi so razposlali ogleduhe / gospodarski, vojaški ogleduhi ♪
- ogledúški -a -o prid. (ū) nav. slabš. vohunski: ogleduška dejavnost / ogleduška skupina ♪
- ogledúštvo -a s (ȗ) nav. slabš. vohunstvo: vojaško ogleduštvo ♪
- ogléjski -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na Oglej: oglejska kovnica ♦ rel. oglejski patriarh ♪
- oglén -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč na na ogel, oglje: oglena zrnca / ekspr. žar njenih oglenih oči ♦ teh. ogleni mikrofon mikrofon, ki deluje na osnovi spreminjanja upornosti med oglenimi zrnci; oglena elektroda elektroda iz oglja za obločnice, električne peči ogléno prisl.: ogleno črni lasje ♪
- oglenênje -a s (é) glagolnik od ogleneti: oglenenje lesa ♪
- oglenéti -ím nedov. (ẹ́ í) spreminjati se v oglje: v kopi les ogleni ♦ geol. pod plastmi zasuta drevesa so polagoma oglenela se spreminjala v premog ♪
- ogleníca -e ž (í) (oglarska) kopa: postaviti oglenico ♪
- oglenína -e ž (í) min. kar nastane z oglenenjem organskih, zlasti rastlinskih snovi: premog in druge oglenine; nahajališča oglenin ♪
- oglenítev -tve ž (ȋ) glagolnik od ogleneti ali ogleniti: potek oglenitve ♪
- ogleníti -ím nedov. (ȋ í) spreminjati v oglje: ogleniti les ♪
- oglénka -e ž (ẹ̄) v nekaterih deželah posodi podobna priprava s tlečim ogljem za ogrevanje: greti se ob oglenki ♪
- ogléžnjica -e ž (ẹ̑) nav. mn. 1. knjiž. gležnjevka, gležnjak: čevlji in ogležnjice 2. v nekaterih vzhodnih deželah okras za okoli gležnjev, navadno v obliki obroča: plesalke z ogležnjicami ♪
- oglíček -čka m (ȋ) fot. košček papirja trikotne oblike za pritrjevanje fotografij v album: prozorni oglički ♪
- oglíšče -a s (í) geom. točka, v kateri se stikajo stranice lika ali robovi ploskev telesa: oglišče piramide, trikotnika; pren. na oglišču različnih kultur ♪
23.399 23.424 23.449 23.474 23.499 23.524 23.549 23.574 23.599 23.624 
