Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

3 (2.349-2.373)


  1.      brezutéšen  -šna -o prid. (ẹ̄) knjiž., redko neutešen, neutešljiv: brezutešen jok ♪
  2.      brezvéjen  -jna -o prid. (ẹ̑) redko ki je brez vej: obsekano, popolnoma brezvejno drevo ♪
  3.      brezvéjnat  -a -o prid. (ẹ̑) redko ki je brez vej: bukev z brezvejnatim deblom do polovice višine ♪
  4.      brezvérec  -rca m (ẹ̑) brezveren človek: bil je brezverec ♪
  5.      brezvéren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki je brez vere, veroizpovedi: brezveren človek ♪
  6.      brezvérje  -a s (ẹ̑) redko stanje brez vere, veroizpovedi ♪
  7.      brezvérka  -e ž (ẹ̑) brezverna ženska: je brezverka ♪
  8.      brezvérnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost brezvernega človeka: brezvernost se širi med izobraženci ♪
  9.      brezvérski  -a -o prid. (ẹ̑) ki je brez vere, veroizpovedi: brezverski ljudje / brezverski nazori ♪
  10.      brezvéstnica  -e ž (ẹ̑) ekspr. brezvestna ženska: zapeljiva brezvestnica ♪
  11.      brezvôden  -dna -o prid. (ó) ki je brez vode, rek: brezvodna planjava, puščava ♪
  12.      brezzakónje  -a s (ọ̑) knjiž. stanje brez zakonov, postav: nastopilo je pravo brezzakonje; nered, upor in brezzakonje ♪
  13.      brezzób  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki je brez zob: brezzob starec; brezzoba čeljust; brezzoba usta / brezzob glavnik; brezzobe grablje ♦ zool. brezzobi kiti ♪
  14.      brezzvóčen  -čna -o prid. (ọ̄ ọ̑) ki je brez zvena, zvoka: njegov glas je bil čudno brezzvočen ♪
  15.      brežénka  -e ž (ẹ̄) zool. obalni morski polžek, Littorina neritoides ♪
  16.      bŕglez 2 -a m (ȓ) nar. zahodno vrtavka: dekle se je vrtelo po hiši kakor brglez ♪
  17.      brídek  -dka -o stil. -ó prid., bridkéjši tudi brídkejši (í ȋ) 1. nav. ekspr. ki vzbuja duševno bolečino: obšel ga je bridek spomin; izučile ga bodo bridke izkušnje; prizadejal mu je marsikatero bridko uro; ganila ga je njena bridka usoda / bridek smeh; točiti bridke solze / trpeti bridke bolečine hude; star. bridka smrt / vljudnostna fraza ob smrti iskreno sožalje ob bridki izgubi ∙ star. bridka martra križ s podobo Kristusa // ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: igralci so bili za tekmo premalo pripravljeni, to je bridka resnica; bridka zmota 2. star. oster: bridki meč; bridka sablja 3. nar. vzhodno grenek: bridek okus zdravila brídko stil. bridkó 1. prislov od bridek: bridko se nasmehniti, vzdihovati, zajokati 2. ekspr. izraža veliko mero: še bridko se boš kesal; bridko se motiš, če misliš tako; držala se je bridko resno / bridko pogrešati, žalovati; sam.: preslišati mora marsikatero bridko ♪
  18.      bridkôba  -e ž (ó) zastar. bridkost: prevzela jo je strašna bridkoba ♪
  19.      brigadír  -ja m (í) 1. kdor dela v brigadi 2: iz naše šole se je priglasilo trideset brigadirjev; brigadirji na avtocesti // vodja take skupine: izbrali so ga za brigadirja mladinske brigade / sprejmemo brigadirja za vodstvo strojnih kmetijskih del 2. v italijanskem okolju poveljnik enote karabinjerjev: zasliševal ga je črnolas brigadir 3. v nekaterih državah poveljnik brigade 1 ♪
  20.      brigadírka  -e ž (í) ženska oblika od brigadir: brigadirji in brigadirke so gradili železniško progo / brigadirke na posestvu so presegle normo ♪
  21.      brígati se  -am se nedov. (ȋ) pog. 1. skrbeti za kaj: za živino se briga oče; kdo se bo poslej brigal za otroke 2. zanimati se, meniti se za kaj: za politiko se ne briga / ekspr.: malo se brigam, kaj pravijo ljudje; kdo se briga zanjo! briga se za njegovo prepoved! zame se briga kakor za lanski sneg nič brígati pog. 1. tikati se česa: vtika se v stvari, ki ga nič ne brigajo 2. ekspr., s smiselnim osebkom v tožilniku izraža popolno nezanimanje, neprizadetost: briga jih! briga me! briga jih, če vse propade; če je užaljen, nas presneto malo briga / ti me prav malo brigaš; to me nič ne briga; brigate me vi vsi skupaj! ♪
  22.      Bríggsov  -a -o [brigsov] prid. (ȋ) mat., v zvezi Briggsov logaritem logaritem z osnovo 10 ♪
  23.      bríht  -i ž (ȋ) nižje pog. pamet, razum: biti pri brihti / bolnik je že pri brihti pri zavesti ♪
  24.      bríhta  -e ž (ȋ) pog., redko bistroumnost, bistrost: vprašanje je rešil s pravo naravno brihto / pooseb., ekspr. o ti brihta ti! ♪
  25.      bríhtati  -am nedov. (í) star. spravljati k zavesti, buditi: bolnika brihtajo iz omame bríhtati se star. umsko razvijati se: fant se je začel brihtati ♪

   2.224 2.249 2.274 2.299 2.324 2.349 2.374 2.399 2.424 2.449  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA