Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

3 (22.574-22.598)


  1.      obrázec  -zca m (ȃ) 1. list z okvirnim tekstom in rubrikami za ustrezne podatke: izpolniti obrazec; tiskan obrazec; blok obrazcev / davčni obrazec; obrazec za osebne podatke 2. z dogovorjenimi znaki izraženi odnosi, zakonitosti med stvarmi ali pojmi: izpeljati obrazec; svojo ugotovitev je zapisal v obliki obrazca // mat. v matematični obliki podano pravilo za računanje: obrazec za ploščino lika / matematični obrazec 3. predpisano ali ustaljeno besedilo za določene namene: izgovarjati čarovne obrazce; zarotitveni obrazci; obrazec za prisego // ustaljena ali pogosto ponavljajoča se oblika česa: obrazec obrednih pesmi ● zastar. v knjigi so obrazci iz vaškega življenja podobe, slike ◊ geom. distančni obrazec za računanje razdalje med dvema točkama v koordinatnem sistemu; lit. metrični obrazec; rel. molitveni, spovedni obrazec ♪
  2.      obrázek  -zka m (ȃ) manjšalnica od obraz: bled otroški obrazek; ljubek obrazek / z žalostnim obrazkom je stopila predenj / vsi navzoči obrazki so se razveselili ♪
  3.      obrázen  -zna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na obraz: obrazni deli / obrazne kosti, mišice / osvežilne obrazne kopeli / obrazna mimika ♦ anat. obrazni živec gibalni živec obraznih mišic; kozm. obrazna voda ♪
  4.      obrazílo  -a s (í) lingv. 1. oblikoslovna prvina, ki iz podstave tvori besedo ali obliko: delati nove besede z obrazili; poudarek na obrazilu; stopnjevanje z obrazili / deležniško, deminutivno, nedoločniško obrazilo 2. del besede, ki izraža sklon, število ali glagolsko osebo; končnica: osebno obrazilo; rodilniško obrazilo ♪
  5.      obráziti  -im nedov., obrážen (ā ȃ) zastar. 1. oblikovati: obraziti kip / obraziti drevesa v parku // slikati, upodabljati: obraziti na strop prizore iz mitologije 2. izobraževati: učil in obrazil je kmete ♪
  6.      obrazložítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od obrazložiti: podrobna obrazložitev predloga; obrazložitev obsodbe, odločbe ♦ jur. pravna, sodna obrazložitev ♪
  7.      obrazložíti  -ím dov., obrazlóžil (ȋ í) 1. z navajanjem podatkov, razčlenjevanjem gradiva narediti kaj razumljivo: vodja dela jim je vse obrazložil; obrazložiti komu svoje težave; obrazložila sta mu, zakaj sta prišla 2. navesti (zadostne) razloge za trditev, izjavo: obrazložiti odločbo, predlog, pritožbo / svoje stališče je natančno obrazložil obrazložèn -êna -o: obrazložen predlog; obrazloženo mnenje ♪
  8.      obráznik  -a m (ā) zastar. 1. slikar, likovni umetnik: v galeriji so slike znanih obraznikov; spomenik je naredil obraznik samouk 2. izobraževalec: obraznik mladine ♪
  9.      obráznost  -i ž (á) zastar. oblikovalna sposobnost, ustvarjalnost: umetnikova obraznost ♪
  10.      obrazoválen  -lna -o prid. (ȃ) zastar. 1. oblikovalen, ustvarjalen: obrazovalna domišljija; človekova obrazovalna moč 2. likoven: obrazovalna umetnost 3. izobraževalen: obrazovalni postopek ♪
  11.      obrazovánje  -a s (ȃ) zastar. 1. oblikovanje: vpliv vzgoje na duševno obrazovanje človeka 2. izobraževanje: poklicno obrazovanje ♪
  12.      obrazováti  -újem nedov. (á ȗ) zastar. 1. oblikovati: obrazovati predmete / človek mora obrazovati v sebi ideal // slikati, upodabljati: pogosto so ga obrazovali kot viteza / pisatelj obrazuje v delu najtemnejše strani življenja prikazuje, opisuje 2. izobraževati: vzgajati in obrazovati mladino obrazujóč -a -e: obrazujoči umetnik obrazován -a -o: obraz je imel le napol obrazovan ♪
  13.      obrážček  -čka m (ȃ) ekspr. obrazek: droben dekliški obražček / radovedni obražček ♪
  14.      obŕcati  -am dov. (r̄) večkrat suniti, udariti z nogo: podrli so ga na tla in obrcali; iz jeze je obrcal psa obŕcan -a -o: ležal je na tleh obrcan in oklofutan ♪
  15.      obréčen  -čna -o prid. (ẹ̑) ki je, se nahaja ob reki: obrečni travniki; obrečno naselje / obrečna ljudstva ♪
  16.      obrêči  -rêčem dov., obrêci obrecíte; obrékel obrêkla (é) dati neresnične, zlonamerne izjave, s katerimi se jemlje komu ugled: obrekel ga je pri vseh sosedih; grdo, hudo obreči / nedolžnega je obrekel obdolžil ♪
  17.      obrèd  -éda m (ȅ ẹ́) navadno s prilastkom 1. javno slovesno dejanje v predpisani, ustaljeni obliki sploh: laični obredi pri podelitvi imena; poročni obred na magistratu; to so bili stari pravni obredi; obred promocije // javno versko dejanje v predpisani, ustaljeni obliki: udeležiti se obreda; duhovnik opravlja obrede / pogreb s cerkvenim obredom; verski obred / magični obredi prvotnih ljudstev ♦ etn. pomladanski obredi; ženitovanjski obred // ed., rel. skupek pravil, določil, po katerih se opravlja bogoslužje: v pravoslavni cerkvi se uporablja vzhodni obred; katoliška cerkev zahodnega obreda / opraviti mašo po vzhodnem obredu / velikonočni obred 2. nav. šalj. dejanje, opravilo: večerja je pri nas družinski obred; umivanje las je zanjo pravi lepotni obred / obred pospravljanja ♪
  18.      obrédar  -ja m (ẹ̑) ekspr. kdor vodi slavnosti, obrede: priti v spremstvu obredarja ♪
  19.      obréden  -dna -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na obred: obredno besedilo / obredni jezik je bil takrat latinski; obredne knjige; obredna posoda; obredna oblačila / črnski obredni plesi; obredne maske ♦ etn. obredni kruh kruh, pečen ob krstu, poroki in za določene praznike; obredne pesmi 2. ekspr. slovesen, svečan: oče je natakal vino z obrednimi kretnjami obrédno prisl.: obredno si natlačiti pipo; obredno se posloviti ∙ biti obredno čist v judovski religiji biti tak, da sme opravljati verski obred ali se ga udeležiti; biti tak, da sme biti darovan pri verskem obredu ♪
  20.      obredíti  -ím dov., tudi obrédi; obrédil; obrejèn (ȋ í) redko (nekoliko) zrediti: obrediti vola; na stara leta se je nekoliko obredil ♪
  21.      obrédje  -a s (ẹ̑) 1. etn. skupek obredov, šeg ob kaki priložnosti: plesno obredje; ženitovanjsko obredje; jurjevanje, koledovanje in druga obredja 2. knjiž. verski obredi, bogoslužje: cerkveni prostor dobro ustreza obredju / ta aktivnost je bila v davnini del obredja ♪
  22.      obrédnik  -a m (ẹ̑) 1. rel. knjiga z besedili in navodili za opravljanje obredov: začeti uporabljati slovenski obrednik / blagosloviti jedi po obredniku 2. navodila za opravljanje slovesnih javnih dejanj: dvorni obrednik 3. knjiž. kdor vodi slavnosti, obrede: ravnati se po navodilih obrednika ♪
  23.      obrédnost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost obrednega: obrednost besedila / religiozna obrednost / ekspr.: gledališče se je odreklo obrednosti; opravljati kaj z obrednostjo ♪
  24.      obrégati se  -am se nedov. (ẹ̄ ẹ̑) ekspr. 1. navadno v zvezi z ob vsiljivo, na neprimeren način se vmešavati v stvari, ki se govorečega ne tičejo: ob vsakega se obrega / obregati se ob način dela / obregati se nad stanovanjem jeziti se, kritizirati ga 2. nejevoljno, zadirčno govoriti: postal je čemeren in se je začel obregati; kakšno je to vaše vino, se je obregal ♪
  25.      obregljív  -a -o prid. (ȋ í) ekspr. ki se (rad) obrega: obregljiv človek / namenoma je preslišal njene obregljive besede obregljívo prisl.: obregljivo odgovoriti ♪

   22.449 22.474 22.499 22.524 22.549 22.574 22.599 22.624 22.649 22.674  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA