Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

3 (21.399-21.423)


  1.      nèpotešèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) 1. ki ni potešen: nepotešen otrok / nepotešena jeza, žalost / nepotešeno srce // knjiž. neizpolnjen, neuresničen: njegove želje so ostale nepotešene; močno, nepotešeno hrepenenje 2. knjiž. (spolno) nèzadovoljèn: ob njem je ostala nepotešena / nepotešena kri, sla ♪
  2.      nèpotrébnež  -a m (ȅ-ẹ̑) ekspr. nepotreben, nekoristen človek: le kaj nam koristijo ti leni nepotrebneži ♪
  3.      nèpotvórjen  -a -o prid. (ȅ-ọ̄) 1. raba peša nepopačen, neizmaličen: širiti nepotvorjen nauk; govoriti nepotvorjeno resnico; izvirno, nepotvorjeno besedilo; ekspr. to so nepotvorjena dejstva 2. knjiž. resničen, iskren: njegov obraz je izražal nepotvorjeno žalost; njegova čustva so nepotvorjena ● knjiž. zgodbe iz nepotvorjenega življenja naravnega, preprostega ♪
  4.      nèpovóljen  -jna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) knjiž. slab, nezadovoljiv: nepovoljen izid tekmovanja; nepovoljne gospodarske razmere / nepovoljne ocene / dobiti nepovoljen odgovor negativen, odklonilen nèpovóljno prisl.: nepovoljno vplivati / zastar. nepovoljno izobražen nezadostno ♪
  5.      nèpozabljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) zastar. nepozaben: nepozabljiv dogodek; oče je nepozabljiv ♪
  6.      nèpozván  -a -o prid. (ȅ-á) zastar. nepovabljen, nezaželen: prišlo je tudi nekaj nepozvanih gostov; pridružil se jim je nepozvan ♪
  7.      nèpožét  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni požet: nepožeto žito / stopal je počasi med nepožetimi njivami ♪
  8.      nèpráktičen  -čna -o prid. (ȅ-á) ki ni praktičen: biti nepraktičen / ta način je precej nepraktičen neprimeren ♪
  9.      nèpráktičnost  -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost nepraktičnega človeka: to dokazuje njegovo nepraktičnost / nepraktičnost notranje razporeditve ♪
  10.      nèprálen  -lna -o prid. (ȅ-ȃ) nasproten, drugačen od pralnega: pralno in nepralno blago ♪
  11.      nèpràv  prisl. (ȅ-ȁ) knjiž. izraža, da dejanje ali stanje ni v skladu z določenim pravilom, normo; narobe, napačno: neprav presoditi, ravnati / ekspr.: ni ji neprav, da jo obiskuje; nima tako zelo neprav ∙ elipt., knjiž. šteli so ga — prav ali neprav - za nasprotnika naj je bilo prav ali ne; sam., v zvezi s prav: vsak ima svoj prav in neprav; ni mu mar za prav ali neprav ♪
  12.      nèprávdanski  -a -o prid. (ȅ-ȃ) star. nenavaden, čuden: to je nepravdanski človek / velika, nepravdanska senca / nepravdansko vedenje neprimerno ♪
  13.      nèprávden  -dna -o prid. (ȅ-ȃ) jur. ki se ne rešuje s pravdo: nepravdna zadeva / nepravdni postopek ♪
  14.      nèpráven  -vna -o prid. (ȅ-ā) ki ni praven: nepravni spisi; nepravne vede o kriminaliteti ♪
  15.      nèprávi  -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni pravi: dal mu je neprave podatke; navedel je nepravi vzrok za svojo odsotnost / ekspr. kdor spremlja človeka samo v sreči, je nepravi prijatelj / s svojo prošnjo je prišel ob nepravem času; lotiti se česa z nepravimi pripomočki, z neprave strani / šli so po nepravi poti; pismo je prišlo v neprave roke / ogrlica iz nepravih biserov / piti nepravo kavo pijačo iz kavnega nadomestka; neprava svila umetna svila ● ekspr. obrnil si se na nepravi naslov v tej zadevi ti ne bom pomagal, ustregel ◊ anat. neprava rebra trije pari reber, ki se stikajo s sedmim parom reber; geom. neprava premica, ravnina, točka neskončno oddaljena premica, ravnina, točka; lingv. nepravi predlogi samostalniki in prislovi v predložni funkciji; mat. nepravi ulomek ulomek, pri katerem je števec večji od imenovalca; sam.: ločiti pravo od nepravega ♪
  16.      nèpravílen  -lna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni pravilen: nepravilen nos; imeti nepravilen obraz / nepravilna drža, rast; nepravilna oblika česa; nepravilna prehrana / nepravilno utripanje srca neenakomerno / saditi v nepravilnih razdaljah neenakih / nepravilen postopek; nepravilno poslovanje, ravnanje // evfem. napačen, zmoten: nepravilni rezultati, zaključki; dati nepravilne informacije / nepravilni podatki ◊ lingv. nepravilni glagoli glagoli, ki nimajo sistemske spregatve; lov. nepravilni deseterak deseterak, ki ima na enem rogu pet, na drugem pa manj odrastkov nèpravílno prisl.: nepravilno razlagati določbe; nepravilno ocenjeno delo; sam.: vsi so videli v tem nekaj nepravilnega ♪
  17.      nèprebavljívost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost neprebavljivega: neprebavljivost nekaterih snovi ♪
  18.      nèprecízen  -zna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni precizen: neprecizni merilni instrumenti / neprecizno izražanje ♪
  19.      nèpredrámen  -mna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) knjiž., ekspr. trden, globok: nepredramno spanje ♪
  20.      nèpreglédan  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni pregledan: na mizi so ležali nepregledani časopisi / v ambulanti je bilo še precej nepregledanih bolnikov / tehnično nepregledano vozilo ♪
  21.      nèprehúd  -a -o prid. (ȅ-ȗ ȅ-ú) ekspr. ki ni (zelo) hud, ni (zelo) močen: zaliti z neprehudim kisom ♪
  22.      nèprekršljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne sme prekršiti: neprekršljiv sklep, zakon; neprekršljiva pravila ♪
  23.      nèpremenljívost  -i ž (ȅ-í) star. nespremenljivost: nepremenljivost nekaterih snovi / nepremenljivost njegovih načel ♪
  24.      nèpremíčen  -čna -o prid. (ȅ-ȋ) 1. ki je na stalno določenem mestu: nepremični predmeti, stroji; premična in nepremična stanovanjska oprema // ki se ne giblje, ne premika: nepremični del vrat ♦ lingv. nepremični naglas 2. ki se ne more premikati, hoditi: prenašati nepremične bolnike, ranjence // negiben: biti, ležati nepremičen; stal je nepremičen kot kip / njegov nepremični pogled mu je vzbujal strah 3. knjiž. nespremenljiv: nepremična usoda nèpremíčno prisl.: nepremično gledati, ležati, stati; nepremično pritrjen ♪
  25.      nèpremočljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da premočiti: jopič iz nepremočljivega blaga; nepremočljivo usnje / nepremočljivi plašč; nepremočljivi škornji ♪

   21.274 21.299 21.324 21.349 21.374 21.399 21.424 21.449 21.474 21.499  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA