Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

3 (2.124-2.148)


  1.      bótrica  -e ž (ọ́) ekspr. manjšalnica od botra: botrica ji je kupila uro / botrica, še žal ti bo! ♪
  2.      botríja  -e ž (ȋ) nar. botrinja, botrina: v nedeljo bodo imeli botrijo / skleniti botrijo ♪
  3.      botrína  -e ž (í) 1. botrsko razmerje: biti v botrini 2. redko botrinja 1 ♪
  4.      botríniti  -im nedov. (í ȋ) redko biti glavni vzrok česa; botrovati: tej umetnosti je botrinil takratni razburkani čas ♪
  5.      botrínja  -e ž (í) 1. gostija ob krstu: povabiti na botrinjo; biti na botrinji // redko jedi na tej gostiji: skromno botrinjo so kaj hitro pojedli 2. redko botrina, botrstvo ♪
  6.      botrínjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na botrinjo: botrinjsko vino ♪
  7.      botrínstvo  -a s (ȋ) botrsko razmerje: odkloniti botrinstvo; v botrinstvu so si ♪
  8.      bótrn  -a -o prid. (ọ̄) nar. ki je v botrskem razmerju: bili so si botrni; sam.: kaj meniš o teh botrnih ♪
  9.      bótrov  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na botre: botrovo darilo; sam.: nar. botrovi so dobri ljudje člani botrove družine ♪
  10.      botulízem  -zma m (ȋ) med. zastrupitev s hrano, zlasti z mesom ♪
  11.      božánstven  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na božanstvo: božanstvena načela ♪
  12.      božíček  -čka m (ȋ) v krščanskem okolju simbolični starček, ki o božiču obdaruje otroke: kmalu bo prišel božiček; božiček ji je prinesel jopico ♪
  13.      božjástnica  -e ž (ȃ) ženska, ki ima božjast: krči božjastnice ♪
  14.      bóžkati  -am nedov. (ọ̑) otr. ljubkujoče premikati roko po čem; božati: božkala mu je lase ♪
  15.      bráda  -e stil. -é ž, rod. mn. brád (á) 1. spodnji del obraza: podpirati si brado; zapet do brade; z brado pridržati šal; gola, koščena, okrogla brada; jamica na bradi 2. dlakava rast na obrazu: brada mu raste, sega do pasa; briti, gladiti, nositi brado; pustiti rasti brado; častitljiva, črna, dolga, močna, gosta, trda, kratko pristrižena, siva brada; gospod s kozjo brado / Matjaževa brada brada pravljičnega kralja Matjaža / kot vzklik pri prerokovi bradi 3. kar je podobno bradi: z vej visijo brade lišaja / brada pri govedu, konju mahedrava koža pod vratom; brada pri divjem petelinu šop peres na grlu / žarg. gamsova brada gamsov čop ● pog. ta dovtip ima že brado je star; ima dve bradi brado s podbradkom; star. dajati na brado na upanje; smehljati se v brado sam pri sebi; zastar. viseti za brado biti odvisen; pog. problem z brado star; preg. bog je sam sebi najprej brado ustvaril vsak poskrbi najprej zase ◊ agr. brada na koruznem storžu lasje, laski; bot. travniška kozja brada travniška rastlina z bledo rumenim koškom in ozkimi listi, Tragopogon pratensis; čeb. brada deščica pred žrelom panja; friz. cesarska brada dvodelna; francoska brada z dolgimi, v spodnjem delu v tri pramene razdeljenimi kocinami; mornarska brada navzgor počesana; les. brada zatrgani del pri štoru, pri tramu; metal. brada odvečni material pri odlitkih, ki ostane na stikih kalupov, modelov; teh. brada del ključa, ki prijemlje v ključavnico; vrtn. judovska brada lončna rastlina z okroglimi listi in visečimi živicami, Saxifraga sarmentosa ♪
  16.      bradàt  -áta -o prid. (ȁ ā) ki ima (dolgo, gosto) brado: bradati možje / imel je zagorel, bradat obraz ∙ ekspr. bradata resnica že dolgo znana, stara ♦ teh. bradata zagozda zagozda, ki ima nastavek za izbijanje, izdiranje ♪
  17.      bradavíčnat  -a -o prid. (ȋ) redko poln bradavic; bradavičast: bradavičnata koža ♪
  18.      bradníca  -e ž (í) star. helebarda: oboroženi so bili s sulicami in bradnicami ♪
  19.      brahiopód  -a m (ọ̑) nav. mn., zool. morska žival, po zunanjosti podobna školjki; ramenonožec ♪
  20.      brájdnik  -a m (ȃ) ogrodje iz letev za vinsko trto ali sadno drevje; brajda: stene so prepete z brajdniki ♪
  21.      brák  -a m (ȃ) večji lovski pes, navadno lisast: goji brake / istrski brak // lov. pes, ki ob zasledovanju divjadi laja: ta pes je dober brak ♪
  22.      bráka  -e ž (ā) redko samica braka ♪
  23.      brakáda  -e ž (ȃ) lov. skupen lov z braki: iti na brakado; brakada na zajce ♪
  24.      brakádar  -ja m (ȃ) lov. lovec, ki se udeleži brakade ♪
  25.      brákičen  -čna -o prid. (á) geol. nanašajoč se na kraj, kjer se mešata morska in sladka voda: brakični sedimenti / brakično morje ♪

   1.999 2.024 2.049 2.074 2.099 2.124 2.149 2.174 2.199 2.224  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA