Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

3 (20.849-20.873)



  1.      nèestétski  -a -o prid. (-ẹ̑) ki ni estetski: neestetske vrednote / neestetski videz
  2.      nèétičen  -čna -o prid. (-ẹ́) ki ni etičen: neetična načela; slaba, neetična nagnjenja / vojne so nehumane in neetične; vsi so obsojali njegovo neetično dejanje
  3.      nèétičnost  -i ž (-ẹ́) lastnost, značilnost neetičnega: neetičnost načel / neetičnost dejanja, ravnanja
  4.      nèevidentíran  -a -o prid. (-) ki ni evidentiran: neevidentirano gradivo / neevidentirane zaloge živil
  5.      nèevklídski  -a -o prid. (-) geom., navadno v zvezi neevklidska geometrija geometrija, v kateri se da skozi točko zunaj premice potegniti premici neskončno vzporednic
  6.      Nèevropéjec  in nèevropéjec -jca m (-ẹ̑) kdor ni Evropejec: na to mesto so prvič izvolili Neevropejca
  7.      nèevrópski  -a -o prid. (-ọ̑) ki ni evropski: neevropski narodi; neevropska država / neevropsko oblačenje, vedenje
  8.      nefair  [nèfêr] prid. neskl. (-) pog. ki ni v skladu z določenimi normami, pravili; nespodoben, nepošten: do nje je bil nefair; nefair igra; prisl.: igrati nefair
  9.      nèfiguratíven  -vna -o prid. (-) um. ki ni figurativen: nefigurativno kiparstvo, slikarstvo / nefigurativna umetnostna smer
  10.      nèfilológ  -a m (-ọ̑) kdor ni filolog: mnenje nefilologov o takih vprašanjih ni odločilno
  11.      nèfilozófski  -a -o prid. (-ọ̑) ki ni filozofski: nefilozofske razprave
  12.      nèfín  -a -o prid. (-) nav. ekspr. ki mu manjka finosti, olikanosti: nefin človek / nefino govorjenje, vedenje
  13.      nèformálen  -lna -o prid. (-) ki ni formalen: neformalne poteze umetniškega dela / njun pogovor je bil prijateljski, neformalen / neformalni sestanki / neformalna skupina ljudi
  14.      nèformíran  -a -o prid. (-) ki ni formiran: neformiran narod / mlad, neformiran človek
  15.      nèfrankíran  -a -o prid. (-) ki ni frankiran: nefrankirano pismo
  16.      nefrídij  -a m (í) nav. mn., zool. cevast organ za izločanje s pomočjo migetalk ali bičkov pri nevretenčarjih; izločalka
  17.      nefrít  -a m () min. metamorfna kamnina, sestavljena v glavnem iz zrn amfibola: nahajališča nefrita / izdelki iz nefrita / obesek z nefritom
  18.      nefríten  -tna -o () pridevnik od nefrit: nefriten kipec, pladenj
  19.      nefrítis  -a m () med. vnetje ledvic: akutni, kronični nefritis
  20.      nefróza  -e ž (ọ̑) med. bolezen, ki povzroči degeneracijo ledvične sredice
  21.      nèfunkcionálen  -lna -o prid. (-) ki ni funkcionalen: nefunkcionalni prostori; oprema sobe je draga in nefunkcionalna / nefunkcionalen stil
  22.      nèfunkcionálnost  -i ž (-) lastnost, značilnost nefunkcionalnega: nefunkcionalnost stanovanja / nefunkcionalnost odrske scene
  23.      néga  -e ž (ẹ́) 1. kar obsega vse potrebno za zadovoljevanje zlasti telesnih potreb a) otroka: dojenček ima skrbno nego / materinska nega b) bolnika: zbolel je in potrebuje nego / dati bolnika v domačo nego oskrbo / zdravniška nega / žival je poginila kljub skrbni negi 2. glagolnik od negovati: nega dojenčka / nega kože, las, ustnic / redna kozmetična nega / nega drevja / nega govornega izraza ◊ agr. nega vina dela, opravila, s katerimi se preprečujejo bolezni in pomanjkljivosti vina; med. intenzivna nega nega bolnika s povečanim, nepretrganim medicinskim nadzorom in z najpopolnejšo (možno) obliko zdravljenja
  24.      negácija  -e ž (á) 1. glagolnik od negirati: njegova odločna negacija je vse presenetila; poudarjanje internacionalnosti ne more biti negacija narodnosti / vztrajal je v negaciji vsega 2. publ., v povedni rabi kar kaj negira, zanikuje: zadnja odkritja so negacija dosedanje teorije / narodnoosvobodilni boj pomeni negacijo naše nesamostojnosti / njegova poezija je nasprotje in celo negacija klasične 3. publ., s prilastkom nasprotje: možnost, svoboda in njune negacije: nemožnost, determiniranost; ljubezensko čustvo se je spremenilo v svojo negacijo ◊ filoz. negacija logična operacija, s katero se iz danega stavka naredi zanikani stavek; dialektična negacija po Heglu kakovostno spreminjanje razvijajočega se pojava, pri katerem se ohranjajo in hkrati odpravljajo določene lastnosti, značilnosti; negacija negacije po Heglu stopnja v razvoju pojava, v kateri se izraža relativna ponovljivost nekaterih lastnosti nižjih stopenj pojava na višji stopnji; lingv. negacija prislov, ki izraža zanikanje; nikalnica; mat. negacija dogodka dogodek, ki se zgodi, če se določen dogodek ne zgodi; negacija izjave izjava, ki zanikuje določeno izjavo; negacija negacije izjava, ki zanikuje drugo, že zanikano izjavo in je enaka prvotni izjavi
  25.      nègalánten  -tna -o prid. (-) ki mu manjka galantnosti, ljubeznivosti: neprijazen, negalanten človek je / ima čudne, negalantne navade

   20.724 20.749 20.774 20.799 20.824 20.849 20.874 20.899 20.924 20.949  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA