Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
3 (20.849-20.873) ![](arw_left.gif)
- nèestétski -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni estetski: neestetske vrednote / neestetski videz ♪
- nèétičen -čna -o prid. (ȅ-ẹ́) ki ni etičen: neetična načela; slaba, neetična nagnjenja / vojne so nehumane in neetične; vsi so obsojali njegovo neetično dejanje ♪
- nèétičnost -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost, značilnost neetičnega: neetičnost načel / neetičnost dejanja, ravnanja ♪
- nèevidentíran -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni evidentiran: neevidentirano gradivo / neevidentirane zaloge živil ♪
- nèevklídski -a -o prid. (ȅ-ȋ) geom., navadno v zvezi neevklidska geometrija geometrija, v kateri se da skozi točko zunaj premice potegniti premici neskončno vzporednic ♪
- Nèevropéjec in nèevropéjec -jca m (ȅ-ẹ̑) kdor ni Evropejec: na to mesto so prvič izvolili Neevropejca ♪
- nèevrópski -a -o prid. (ȅ-ọ̑) ki ni evropski: neevropski narodi; neevropska država / neevropsko oblačenje, vedenje ♪
- nefair [nèfêr] prid. neskl. (ȅ-ȇ) pog. ki ni v skladu z določenimi normami, pravili; nespodoben, nepošten: do nje je bil nefair; nefair igra; prisl.: igrati nefair ♪
- nèfiguratíven -vna -o prid. (ȅ-ȋ) um. ki ni figurativen: nefigurativno kiparstvo, slikarstvo / nefigurativna umetnostna smer ♪
- nèfilológ -a m (ȅ-ọ̑) kdor ni filolog: mnenje nefilologov o takih vprašanjih ni odločilno ♪
- nèfilozófski -a -o prid. (ȅ-ọ̑) ki ni filozofski: nefilozofske razprave ♪
- nèfín -a -o prid. (ȅ-ȋ) nav. ekspr. ki mu manjka finosti, olikanosti: nefin človek / nefino govorjenje, vedenje ♪
- nèformálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni formalen: neformalne poteze umetniškega dela / njun pogovor je bil prijateljski, neformalen / neformalni sestanki / neformalna skupina ljudi ♪
- nèformíran -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni formiran: neformiran narod / mlad, neformiran človek ♪
- nèfrankíran -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni frankiran: nefrankirano pismo ♪
- nefrídij -a m (í) nav. mn., zool. cevast organ za izločanje s pomočjo migetalk ali bičkov pri nevretenčarjih; izločalka ♪
- nefrít -a m (ȋ) min. metamorfna kamnina, sestavljena v glavnem iz zrn amfibola: nahajališča nefrita / izdelki iz nefrita / obesek z nefritom ♪
- nefríten -tna -o (ȋ) pridevnik od nefrit: nefriten kipec, pladenj ♪
- nefrítis -a m (ȋ) med. vnetje ledvic: akutni, kronični nefritis ♪
- nefróza -e ž (ọ̑) med. bolezen, ki povzroči degeneracijo ledvične sredice ♪
- nèfunkcionálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni funkcionalen: nefunkcionalni prostori; oprema sobe je draga in nefunkcionalna / nefunkcionalen stil ♪
- nèfunkcionálnost -i ž (ȅ-ȃ) lastnost, značilnost nefunkcionalnega: nefunkcionalnost stanovanja / nefunkcionalnost odrske scene ♪
- néga -e ž (ẹ́) 1. kar obsega vse potrebno za zadovoljevanje zlasti telesnih potreb a) otroka: dojenček ima skrbno nego / materinska nega b) bolnika: zbolel je in potrebuje nego / dati bolnika v domačo nego oskrbo / zdravniška nega / žival je poginila kljub skrbni negi 2. glagolnik od negovati: nega dojenčka / nega kože, las, ustnic / redna kozmetična nega / nega drevja / nega govornega izraza ◊ agr. nega vina dela, opravila, s katerimi se preprečujejo bolezni in pomanjkljivosti vina; med. intenzivna nega nega bolnika s povečanim, nepretrganim medicinskim nadzorom in z najpopolnejšo (možno) obliko zdravljenja ♪
- negácija -e ž (á) 1. glagolnik od negirati: njegova odločna negacija je vse presenetila; poudarjanje internacionalnosti ne more biti negacija narodnosti / vztrajal je v negaciji vsega 2. publ., v povedni rabi kar kaj negira, zanikuje: zadnja odkritja so negacija dosedanje teorije / narodnoosvobodilni boj pomeni negacijo naše nesamostojnosti / njegova poezija je nasprotje in celo negacija klasične 3. publ., s prilastkom nasprotje: možnost, svoboda in njune negacije: nemožnost, determiniranost; ljubezensko čustvo se je spremenilo v svojo negacijo ◊ filoz. negacija logična operacija, s katero se iz danega stavka naredi zanikani stavek; dialektična negacija po Heglu kakovostno spreminjanje razvijajočega se pojava, pri katerem se ohranjajo in hkrati odpravljajo določene lastnosti, značilnosti; negacija negacije po Heglu stopnja v razvoju pojava, v kateri se izraža relativna ponovljivost
nekaterih lastnosti nižjih stopenj pojava na višji stopnji; lingv. negacija prislov, ki izraža zanikanje; nikalnica; mat. negacija dogodka dogodek, ki se zgodi, če se določen dogodek ne zgodi; negacija izjave izjava, ki zanikuje določeno izjavo; negacija negacije izjava, ki zanikuje drugo, že zanikano izjavo in je enaka prvotni izjavi ♪
- nègalánten -tna -o prid. (ȅ-ȃ) ki mu manjka galantnosti, ljubeznivosti: neprijazen, negalanten človek je / ima čudne, negalantne navade ♪
20.724 20.749 20.774 20.799 20.824 20.849 20.874 20.899 20.924 20.949