Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

3 (20.549-20.573)



  1.      nebogljèn  -êna -o prid. ( é) 1. ki si ne more, ne zna pomagati: nebogljen otrok; bila je videti nebogljena; nebogljen kot dojenček / umsko nebogljen / ekspr. prvi nebogljeni koraki po dolgi bolezni; pren., ekspr. jutranje nebogljeno sonce 2. ekspr. slab, neizdelan: prevod je nebogljen / nebogljena zbirka verzov nebogljêno prisl.: nebogljeno jokati
  2.      nebogljênče  -ta s (é) knjiž., redko nebogljenček: vzeti nebogljenče v naročje
  3.      nebogljênček  -čka m (é) nav. ekspr. majhen, nebogljen otrok: mati je poljubila svojega nebogljenčka; sin je še pravi nebogljenček; pren. v primeri z njegovo razgledanostjo je bil sam pravi nebogljenček
  4.      nebogljênec  -nca m (é) knjiž. nebogljenček: mati je stisnila nebogljenca k sebi ∙ knjiž. oskrbovati stare nebogljence onemogle ljudi
  5.      nebogljênka  -e ž (é) ženska oblika od nebogljenec: tolažiti bolno nebogljenko
  6.      nebogljênost  -i ž (é) lastnost nebogljenega človeka: zavedati se svoje nebogljenosti; otroška nebogljenost / telesna in duševna nebogljenost / ekspr. nebogljenost izražanja
  7.      nèbojèč  -éča -e prid. (- -ẹ́) ki ni boječ: neboječe dekle / ekspr. človek neboječega značaja
  8.      nèbojevít  -a -o prid. (-) ki mu manjka bojevitosti: nebojevit človek / kljub svoji nebojeviti naravi je zelo odločno nastopil
  9.      nèbojevítost  -i ž (-) lastnost nebojevitega človeka: vsi so vedeli za njegovo nebojevitost
  10.      nèbolèč  -éča -e prid. (- -ẹ́) ki ni boleč: neboleč udarec; neboleča bula / rešiti zadevo na neboleč način ♦ med. neboleče bezgavke nèboléče prisl.: neboleče izdreti zob
  11.      nèbórben  -a -o prid. (-ọ̑) ki mu manjka borbenosti: nezavedni in neborbeni ljudje / neborbeno obravnavanje vprašanj
  12.      nèbórbenost  -i ž (-ọ̑) lastnost neborbenega človeka: že na obrazu se mu bere neborbenost; mlačnost in neborbenost / neborbenost tekmovalcev
  13.      neborè  -éta m ( ẹ́) zastar. revež, ubožec: velik nebore je ta otrok / ne verjamem, saj nisem nebore omejen, neumen človek
  14.      nebóre  prid. neskl. (ọ̄) zastar. 1. reven, ubog: nebore otrok, ne ve, kaj ga čaka 2. v prislovni rabi poudarja majhno količino: še tisto nebore upanja mu je splahnelo
  15.      nèbórec  -rca m (-ọ̑) kdor ni borec: ranjenci in neborci so se umaknili v zaledje
  16.      nebosklòn  -ôna m ( ó) zastar. nebo, nebesni obok: nebosklon je počrnel // obzorje: na nebosklonu se je svitalo
  17.      nebotíčen  -čna -o prid. () ekspr. visok, kot bi segal do neba: v daljavi so se videli nebotični stolpi; nebotične gore; pren. komu so mar njegove nebotične misli
  18.      nebotíčnik  -a m () zelo visoka večnadstropna stavba s sorazmerno majhno tlorisno površino: petdesetnadstropni nebotičnik / Nebotičnik v Ljubljani
  19.      nèbránjen  -a -o prid. (-á) ki ni branjen, ni varovan: nebranjene meje; sovražniki so vdrli v nebranjeno mesto ♦ šah. nebranjena figura; šport. nebranjeni gol
  20.      nèbrížen  -žna -o prid. (-) knjiž. neskrben: površen, nebrižen delavec / nebrižno opravljanje dolžnosti nèbrížno prisl.: nebrižno delati kaj
  21.      nebrížen  -žna -o prid. () 1. knjiž. brezbrižen, ravnodušen: postal je popolnoma nebrižen; nebrižen do okolice / kazal je nebrižen obraz 2. zastar. brezskrben: nebrižna mladost
  22.      nèbrížnost  -i ž (-í) knjiž. neskrbnost: delo je opravljal površno zaradi svoje nebrižnosti
  23.      nebrížnost  -i ž () 1. knjiž. brezbrižnost, ravnodušnost: kazal je nebrižnost do vsega 2. zastar. brezskrbnost: mladostna nebrižnost
  24.      nebròj  prisl. () zastar. zelo veliko: nebroj možnosti, poti
  25.      nebrójen  -jna -o prid. (ọ̑) zastar. številen, zelo velik: nebrojna množica / nebrojne luči mesta / na vesti je imel nebrojne sleparije

   20.424 20.449 20.474 20.499 20.524 20.549 20.574 20.599 20.624 20.649  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA