Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
3 (2.024-2.048) 
- bogàt stil. bôgat -áta -o prid., bogatéjši (ȁ ā; ó ā) 1. ki ima mnogo materialnih dobrin: dobila je bogatega moža; zelo je bogata / bogata dežela; bogata hiša; pren. bogata jesen 2. ki ima dosti določene stvari: bogati rudniki; bogata zbirka kamnov; bogato nahajališče živega srebra / pesem, bogata idej; pokrajina, bogata sonca; neustalj. partija šaha je bila bogata na lepih kombinacijah; vitaminsko bogata hrana; miselno bogata komedija; pren. spet je za izkušnjo bogatejši; bogat z izkušnjami // po vrednosti, količini zelo velik: bogat pridelek; letos je bila bogata žetev; bogato plačilo; knjiž. bogata rosa na travi 3. ki vsebuje mnogo raznovrstnih elementov: bogat jezik; bogat vzorec; bogata kulturna dejavnost / bogato življenje 4. knjiž. dragocen, razkošen: bogat plašč; bogato darilo / imeti bogato kosilo bogáto prisl.: bogato obdarovati; bogato obložena miza; bogato cvetoče
drevje / ekspr. bogato nabrana obleka zelo, močno; sam.: revni in bogati ♪
- bogatáš -a m (á) zelo bogat človek: postati bogataš; vile bogatašev ♪
- bogatášinja -e ž (ā) zelo bogata ženska: rada bi postala bogatašinja ♪
- bogatáška -e ž (ȃ) redko bogatašinja ♪
- bogatáški -a -o prid. (á) nanašajoč se na bogataše: bogataški sinovi / to so bogataški nazori ♪
- bógati -am dov. in nedov. (ọ̑) star. ubogati: bogaj in priden bodi ♪
- bogatíti -ím nedov. (ȋ í) 1. delati kaj bogato: kupčije in špekulacije so ga vedno bolj bogatile; z delom bogatiti podjetje / železo in premog bogatita deželo 2. številčno večati, množiti: bogatiti njegov besedni zaklad; bogatiti si znanje 3. izboljševati kakovost, vrednost: bogatiti časopis z ilustracijami; bogatiti izčrpano zemljo s humusom ♪
- bogátost -i ž (á) značilnost, lastnost bogatega: občudovala je bogatost njihovega doma / bogatost življenja ♪
- bogínja -e ž (í) 1. v mnogoboštvu žensko božansko bitje: boginja Atena, Venera; boginja smrti; gledal jo je ko boginjo / zastar. boginja petja muza pesništva 2. zastar. zelo občudovana, oboževana ženska: vsi vemo, kdo je vaša boginja 3. star. ženska, ki prerokuje, vedežuje ♪
- bógnasváruj [-kn-] m neskl., tudi bógnasváruj -a (ọ̑-á) evfem., star. hudič, vrag: menda mu je pomagal sam bognasvaruj; kosmat kakor sam bognasvaruj ♪
- bógoiskáteljski -a -o prid. (ọ̑-ȃ) nanašajoč se na bogoiskatelje ali bogoiskateljstvo: bogoiskateljsko hrepenenje ♪
- bógoiskáteljstvo -a s (ọ̑-ȃ) knjiž. iskanje boga kot življenjski cilj: bogoiskateljstvo ga je zaposlovalo vse življenje // filoz. religiozno-filozofska smer med ruskim izobraženstvom v začetku 20. stoletja ♪
- bogokléten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na bogokletje ali bogokletstvo: bogokletne besede ♪
- bogoklétje -a s (ẹ̑) preklinjanje, sramotenje boga ♪
- bogoklétnež -a m (ẹ̑) kdor preklinja, sramoti boga ♪
- bogoklétnik -a m (ẹ̑) kdor preklinja, sramoti boga ♪
- bogoklétstvo -a s (ẹ̑) preklinjanje, sramotenje boga ♪
- bogoljúb -a m (ȗ) knjiž., redko kdor ljubi boga ♪
- bogoljúben -bna -o prid. (ú ū) knjiž. ki ljubi boga, bogu vdan: bogoljubni ljudje // ki je bogu všeč: storiti bogoljubno dejanje bogoljúbno prisl.: bogoljubno živeti ♪
- bogoljúbnost -i ž (ú) knjiž. lastnost bogoljubnega človeka: znana po bogoljubnosti / navajati k bogoljubnosti ♪
- bogomíseln -a -o [sǝl] prid. (ȋ) star. ki premišljuje o bogu: pobožna in bogomiselna žena / bogomiselni redovi kontemplativni ♪
- bogoslóvec -vca m (ọ̑) slušatelj bogoslovja: mladi bogoslovci // strokovnjak za bogoslovje ♪
- bogotájstvo -a s (ȃ) star. brezboštvo: vsi so vedeli za njegovo bogotajstvo ♪
- bógsigavédi in bóg si ga védi prisl. (ọ̑-ẹ́) bogve: ali se bova še srečala, bogsigavedi; bogsigavedi kdo je to rekel ♪
- bohemístika -e ž (í) veda o češkem jeziku in književnosti: bohemistika in slovenistika ♪
1.899 1.924 1.949 1.974 1.999 2.024 2.049 2.074 2.099 2.124 
