Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

3 (18.574-18.598)


  1.      nadráženost  -i ž (á) lastnost, stanje nadraženega: nadraženost tkiva / spolna nadraženost ♪
  2.      nadražíti  in nadrážiti -im, in nadrážiti -im dov. (ȋ á; á ā) 1. z draženjem povzročiti reakcijo: nadražiti vime, da daje več mleka 2. knjiž. razjeziti, razdražiti: pazi, da ga ne boš nadražil / nadražiti čebele, psa 3. redko nahujskati, naščuvati: nadražili so ga zoper mene nadrážen -a -o: nadražen pes; spolno nadražen ♪
  3.      nadrdráti  -ám dov. (á ȃ) slabš. reči, povedati: še marsikaj ti bo nadrdrala o meni nadrdráti se ekspr. naučiti se mehanično, brez razumevanja: odgovarjal je hitro in natančno, kakor se je doma nadrdral ♪
  4.      nàdreálen  -lna -o prid. (ȁ-ȃ) knjiž. ki presega področje realnega, stvarnega: nadrealen prostor in čas / prikazovanje nadrealnega sveta / mesto je v romanu predstavljeno kot nadkrajevna, nadčasovna, skratka: nadrealna celota ♪
  5.      nàdrealíst  -a m (ȁ-ȋ) predstavnik nadrealizma: dadaisti in nadrealisti ♪
  6.      nàdrealístičen  -čna -o prid. (ȁ-í) nanašajoč se na nadrealizem: francoski nadrealistični pesnik; nadrealistično slikarstvo / nadrealistični film, tekst ♪
  7.      nàdrealízem  -zma m (ȁ-ȋ) umetnostna smer v prvi polovici 20. stoletja, ki teži k preseganju resničnega in logično-razumskega s pomočjo vizij, halucinacij in nehotnih asociacij: ta slikarska tehnika se je pojavila v dadaizmu in nadrealizmu; poetični nadrealizem; ekspresionizem in nadrealizem ♪
  8.      nàdreálnost  -i ž (ȁ-ȃ) knjiž. lastnost, stanje nadrealnega: nadrealnost vizije / glavno osebo je pisatelj prestavil v nadrealnost ♪
  9.      nadréden  -dna -o prid. (ẹ̄) knjiž. nadrejen, vodilen: pri tem skladatelju je harmonija nadredni element ♦ lingv. nadredni stavek glavni ali odvisni stavek podredja, od katerega je odvisen drug stavek ♪
  10.      nadredíti  -ím dov., nadrédil (ȋ í) narediti, da ima kdo v odnosu do koga višji, vodilen položaj: nadredili so ga večji skupini delavcev // dati prednost čemu iste vrste: tuji besedi nadrediti domačo nadrejèn -êna -o: nadrejen položaj; imeti nadrejeno vlogo ♦ lingv. nadrejeni sinonim; sam.: trudil se je za naklonjenost nadrejenih ♪
  11.      nadrédnost  -i ž (ẹ̄) knjiž. nadrejenost, vodilnost: nadrednost njegovega položaja ga je odvračala od tega sklepa ♦ lingv. nadrednost glavnega stavka ♪
  12.      nadréjati  -am nedov. (ẹ́) delati, da ima kdo v odnosu do koga višji, vodilen položaj: nadrejati posameznike // dajati prednost čemu iste vrste: nadrejati bolj rabljene besede ♪
  13.      nadrejênost  -i ž (é) lastnost, stanje nadrejenega človeka: tovariševa nadrejenost mu je jemala voljo do dela / težko je prenašal njeno nadrejenost v službi ♪
  14.      nàdresníčen  -čna -o prid. (ȁ-ȋ) knjiž. ki presega področje resničnega: nadresnični svet / pesnik je skušal naravi iztrgati njeno nadresnično bistvo; sam.: ekspr. slikovitost pokrajine ima v sebi nekaj svojskega, nadresničnega ♪
  15.      nàdresníčnost  -i ž (ȁ-ȋ) knjiž. lastnost, stanje nadresničnega: proučevati resničnost in nadresničnost v literarnem delu / poetična nadresničnost ♪
  16.      nadréti  -dêrem dov., naderíte; nadŕl (ẹ́ é) ekspr. grobo, glasno ošteti: brez vzroka ga je nadrla; nadrl je vse od kraja / grdo, surovo nadreti ♪
  17.      nadréti  -dêrem tudi -drèm dov., stil. naderó; naderíte; nadŕl (ẹ́ é, ȅ) ekspr. zelo hitro, množično in neurejeno priti kam: na trg je nadrlo polno ljudi ♪
  18.      nadrevíti  -ím dov., nadrêvi in nadrévi; nadrévil (ȋ í) star. napoditi, nagnati: vsakega smo nadrevili, ki se je približal hiši / hlapca je kar kmalu nadrevil ♪
  19.      nadŕgniti  -em dov., tudi nadrgníla (ŕ ȓ) z drgnjenjem spraviti na kaj: meso nadrgniti s soljo; nadrgniti se s kremo ♪
  20.      nadróben  -bna -o prid., nadróbnejši (ọ̑) ki zajema, upošteva vse podrobnosti; podroben: nadroben načrt, opis; nadrobna analiza, ocena / zastavljati nadrobna vprašanja ● knjiž. nadrobna trgovina trgovina, ki preprodaja blago neposredno potrošnikom v manjših količinah; trgovina na drobno nadróbno prisl.: nadrobno naštevati, opisovati, poročati ♪
  21.      nadrobíti  -ím dov., nadróbil (ȋ í) 1. z drobljenjem priti do določene količine česa: nadrobila je polno skledo žgancev / nadrobiti si kruh v kavo / nadrobiti ptičkom drobtin 2. ekspr. reči, povedati veliko živahnega, lahkotnega: nadrobil ji je veliko lepih besed, zgodbic / veliko sta si nadrobila tiste ure // reči, povedati sploh: nadrobiti laži, praznih marenj; vse je verjela, kar ji je nadrobil nadrobljèn -êna -o: v mleko nadrobljen kruh; v časopisu je nadrobljenih veliko zanimivih novic ♪
  22.      nadróbnost  -i ž (ọ̑) kar za označitev česa ni bistveno, pomembno; podrobnost: povedal je nekaj nadrobnosti o poteku dela; prezrl ni niti najmanjše nadrobnosti; spuščati se v nadrobnosti; dogodek je opisal z vsemi nadrobnostmi / ekspr. stvar pozna v nadrobnosti zelo dobro, popolnoma ♪
  23.      nadŕsati  -am dov. (ȓ) pog., ekspr. postati deležen česa neprijetnega, neugodnega: hudo je nadrsal nadŕsati se ekspr. zadovoljiti svojo potrebo, željo po drsanju: otroci so se nadrsali in nasankali ♪
  24.      nàdsnóven  -vna -o prid. (ȁ-ọ̄) knjiž. ki presega področje snovnega, tvarnega: nadsnovni pomen zgodovine / odkriti nadsnovno resnico ♪
  25.      nàdstávba  -e ž (ȁ-ȃ) knjiž. nematerialne, duhovne sestavine česa, ki temeljijo na materialnih: proučevati ekonomsko podlago in njeno nadstavbo / duhovna, ideološka, kulturna, politična nadstavba družbe; idejna nadstavba umetniškega dela ♦ soc. družbena nadstavba organizacijske in duhovne sestavine družbe, ki temeljijo na družbeni biti ♪

   18.449 18.474 18.499 18.524 18.549 18.574 18.599 18.624 18.649 18.674  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA