Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

3 (18.149-18.173)


  1.      mutánt  -a m (ā á) biol. organizem, pri katerem se pojavi mutacija: mutanti in križanci ♪
  2.      mútast  -a -o prid. (ú) ki ni sposoben oblikovati besed, stavkov z govorilnimi organi; nem: mutast človek; bila je mutasta; ekspr. reci že kaj, saj nisi mutast / ekspr. umetnostno mutast čas ● star. mutasti greh sodomija, homoseksualnost ♪
  3.      mutátis mutándis  prisl. (ȃ-ȃ) knjiž. izraža, da je treba pri primerjavi, enačenju upoštevati različnost okoliščin: prej povedano velja mutatis mutandis tudi za druge stranke ♪
  4.      mútavka  -e ž (ú) ekspr., redko nema ženska: mutec in mutavka ♪
  5.      mútavost  -i ž (ú) nemost: ugotoviti mutavost / ni marala prenašati njegove mutavosti v družbi molka, redkobesednosti ♪
  6.      mútec  -tca m (ȗ) nav. ekspr. nem človek: mutci in glušci; molčali so kot mutci ♪
  7.      mutíranje  -a s (ȋ) glagolnik od mutirati: začetek mutiranja / nagnjenost organizma k mutiranju ♪
  8.      mutírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. med. spreminjati glas iz deškega v moškega v dobi pubertete, menjavati glas: ne poje več v zboru, ker mutira / je že mutiral 2. biol. dobivati novo dedno lastnost: nekateri organizmi večkrat mutirajo 3. knjiž. spreminjati se, prilagajati se: v boju z okolico neprestano mutirati ♪
  9.      mutualízem  -zma m (ȋ) biol. pojav, da dva različna organizma živita v skupnosti, ki je za oba koristna: mutualizem in parazitstvo; pren., knjiž. kulturni mutualizem med sosednjima narodoma ♪
  10.      múza  -e ž (ú) 1. v grški mitologiji vsaka od devetih zaščitnic umetnosti in znanosti, modrica: prositi muze za navdih; Apolon z devetimi muzami ∙ iron. muze ga ravno niso obdarovale ni zelo pameten, nadarjen; nima umetniškega daru 2. ekspr. umetniški dar, umetniški navdih: njegova muza ne počiva; skromni plodovi pesnikove muze / vpeljati v domačo književnost vse oblike petrarkistične muze umetnosti, zlasti pesništva // ženska kot vir umetniškega navdiha, zlasti pesniškega: v romanu je opisal prijateljevo nekdanjo muzo ♪
  11.      múzanje  -a s (ū) glagolnik od muzati se: odšel je ob splošnem muzanju prisotnih / deležni so bili zlobnega muzanja ♪
  12.      múzati se  -am se nedov. (ū) 1. s prikritim smehom, z določenim izrazom kazati hudomušen odnos do česa: vsa družba se je muzala ob teh besedah; muzal se je njegovim dokazom; pomenljivo, skrivaj, tiho so se muzali // imeti, kazati hudomušen odnos do česa sploh: sosedje so se muzali ob njegovih brezuspešnih ženitnih poskusih 2. nar. naskrivaj, neopazno odhajati: po vrsti so se začeli muzati iz hiše / počasi se je muzal mimo 3. nar. drgniti se: pes se mu je začel muzati ob koleno muzáje se: muzaje se si je gladil brado muzajóč se -a -e: muzajoč se je poslušal prepir; muzajoči se obrazi ♪
  13.      múzav  -a -o prid. (ú) redko hudomušen: muzav pogled, smeh ♪
  14.      muzeálec  -lca m (ȃ) strokovni uslužbenec v muzeju: muzealci krajevnih muzejev; društvo muzealcev ♪
  15.      muzeálen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. muzejski: muzealna zbirka / nabirati muzealne predmete / redko muzealna načela muzeološka ♪
  16.      muzeálije  -lij ž mn. (á ȃ) knjiž. predmeti, ki se hranijo v muzeju; muzejski predmeti: razstava dokumentov in muzealij ∙ ekspr. on je živa muzealija nekdaj je bil pomemben človek, zdaj pa ni več ♪
  17.      muzeálnost  -i ž (ȃ) knjiž. starinskost, zastarelost: njegove slike kažejo določeno muzealnost / muzealnost gledališča; muzealnost uprizoritve ♪
  18.      muzeálski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na muzealce: muzealski sestanek / znan muzealski delavec ♪
  19.      muzéj  -a m (ẹ̄) ustanova, ki zbira, ureja in hrani kulturno in zgodovinsko pomembne predmete: dokumente o tem hrani muzej; prepustiti, prodati starine muzeju / etnografski, gledališki, šolski, tehnični muzej / razstavo je pripravil Narodni muzej // navadno s prilastkom muzejska zbirka: arheološki muzej so namestili v drugi stavbi; dopolniti pesnikov spominski muzej; muzej fresk / ekspr. pri vas imate pa cel muzej veliko starih, redkih predmetov / muzej na prostem objekti, predmeti, postavljeni v naravno okolje // prostor ali stavba, kjer so urejeni in shranjeni ti predmeti: obiskovati muzeje in galerije; graščino so preuredili v muzej / snemanje bo v Muzeju revolucije; muzej voščenih lutk v Londonu v katerem so v naravni velikosti upodobljene znamenite osebnosti ● slabš. ti si za v muzej tvoje ravnanje, govorjenje ne ustreza okoliščinam, času; ekspr. stvar je že za v muzej je zastarela ♪
  20.      muzéjnik  -a m (ẹ̑) zool. hrošč, katerega ličinka uničuje zlasti v muzeju shranjene živali, rastline, Anthrenus museorum ♪
  21.      muzéjski  -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na muzej: muzejski uslužbenci / muzejsko poslopje / muzejski predmet predmet, ki se hrani v muzeju; predmet, ki spada v muzej; muzejska zbirka / ekspr. naprava ima samo še muzejsko vrednost zgodovinsko ♪
  22.      muzéjstvo  -a s (ẹ̑) dejavnost, ki se ukvarja z ustanavljanjem in delom muzejev: reorganizirati muzejstvo; muzejstvo in zgodovinarstvo ♪
  23.      muzeologíja  -e ž (ȋ) veda o muzejih in urejanju, vzdrževanju muzejskih zbirk: etnografska muzeologija ♪
  24.      muzeolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na muzeologijo: delati v skladu z muzeološkimi načeli; zapletena muzeološka vprašanja ♪
  25.      múzga  -e ž (ū) agr., gozd. tekočina, ki se pojavi pod lubjem v času rasti: muzga se izceja; veje so polne muzge // stanje, ko se ta pojavi: drevo je v muzgi / sekati ob muzgi ♪

   18.024 18.049 18.074 18.099 18.124 18.149 18.174 18.199 18.224 18.249  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA