Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

3 (18.049-18.073)



  1.      mulát  -a m () potomec pripadnika bele in pripadnika črne rase: položaj črncev in mulatov
  2.      múlati se  -am se nedov. () nar. kazati jezo, nejevoljo, navadno z vztrajnim molkom; kujati se: kaj pa se mulaš, ji je vselej rekel, kadar je čutil njen hlad (K. Grabeljšek)
  3.      mulátka  -e ž () potomka pripadnika bele in pripadnika črne rase: mulati in mulatke
  4.      mulátski  -a -o prid. () nanašajoč se na mulate: mulatski obrazi / mulatski otroci
  5.      múlca  -e ž () gastr. sladka krvavica s pinjolami in rozinami, znana na Primorskem: postregla jima je z mulco in krompirjem
  6.      múlček  -čka m () pog. razposajen, objesten deček: mulčki so razbili šipo // ljubk. deček, fantek: razpravljanje mulčkov o tigru
  7.      múlčiti  -im nedov.) agr. pokrivati zemljo, zlasti okrog sadnega drevja, s pokošeno travo, slamo, da se zavarujejo korenine ali plodovi
  8.      múlec  -lca m () 1. pog. razposajen, objesten nedorasel fant, deček: mulci so mu poškodovali nov avto; bodo že ukrotili mulca, samo da jim pride v roke / kot nagovor kod si se potepal, mulec // ekspr. nedorasel fant, deček sploh: bil je še mulec, pa je že moral nositi puško; nagnal ga je kot mulca / moža ni nikoli doma, pa mora sama krotiti mulce otroke; ima hčer in dva mulca sinova 2. redko mulji samec: mulci in mule 3. slabš., redko neprijazen, nepriljuden moški: tak mulec je, da mu nobena družba ni po volji
  9.      muléta  -e ž (ẹ̑) zlasti v španskem okolju škrlatno rdeč kos blaga na palici za draženje bika pri bikoborbi: stopiti v areno z muleto
  10.      múlica  -e ž (ú) manjšalnica od mula1: jahati na mulici
  11.      muline  tudi mouliné -ja [muliné] m (ẹ̑) tekst. sukana preja iz dveh ali več niti različne barve, debeline ali kakovosti: tkati iz mulineja // tkanina iz te preje: obleka iz mulineja ◊ obrt. bombažna prejica iz šestih niti za vezenje, ki se da deliti na posamezne niti
  12.      múliti  -im nedov., mulíla tudi múlila (ú ū) 1. z gobcem trgati in jesti: krave so pridno mulile travo; čreda je takoj začela muliti / koze so mulile redko listje z grmičevja smukale // zastar. jesti, žreti (kaj tršega): konji so mulili seno 2. nar. dolenjsko puliti, trgati v šopih: nič ne pazi, kar muli; muliti plevel / otroci mulijo cvetje trgajo múliti se nar., navadno v zvezi z okoli, okrog dobrikati se, smukati se: mačka se je začela muliti okrog nje; piščanček se je mulil obme
  13.      múliti se  -im se nedov.) ekspr. kazati jezo, nejevoljo, navadno z vztrajnim molkom; kujati se: bila je užaljena in se je dolgo mulila / mulita se druga na drugo
  14.      múlj  -a m () drobnozrnata usedlina počasi se gibajočih vod, zlasti sladkih: te živali prezimijo v mulju; morski tok napolnjuje izlive rek s peskom in muljem; rečni mulj; širok pas mulja ob obali // zastar. zelo droben pesek, mivka: skale se pretvarjajo v prod, pesek in mulj; pokriti trto z muljem ali rahlo prstjo ◊ agr. saturacijski mulj snov, ki ostane po čiščenju sladkornega soka z apnom; saturacijsko blato; mont. separacijski mulj zelo gosta mešanica tekočine in drobnih zrnc, ki nastaja pri separaciji
  15.      múljast  -a -o prid. () poln mulja: muljasto dno reke
  16.      muljáva  -e ž () nar. trava, paša: v marcu še ni muljave
  17.      múljenje 1 -a s (ū) glagolnik od muliti: muljenje trave / muljenje plevela ♦ agr. čas muljenja čas, ko žival na paši muli travo
  18.      múljenje 2 -a s (ū) ekspr. kujanje, zamera: naveličal se je njenega vpitja in muljenja
  19.      múlji  -a -e prid. () nanašajoč se na mule: mulje meso / mulji hrbet / mulji samec
  20.      múlo  -ta m () nar. zahodno nedorasel fant, deček: mulo je že spet nekam izginil
  21.      mulovódec  -dca m (ọ̑) kdor vodi in oskrbuje mulo: mulovodci so pregledali tovore; določili so ga za mulovodca / pri partizanih je bil mulovodec
  22.      multi...  ali múlti... prvi del zloženk () nanašajoč se na mnogo, več: multiformen; multilateralen, multimilijonar
  23.      múltilaterálen  -lna -o prid. (-) večstranski, mnogostranski: multilateralni odnosi, sestanki; multilateralna pogodba, trgovina
  24.      múltimilijonár  -ja m (-á) nav. ekspr. kdor ima večmilijonsko premoženje, večkratni milijonar: ameriški multimilijonar
  25.      múltinacionálka  -e ž (-) žarg., v kapitalistični ekonomiki veliko podjetje, ki posluje v več državah

   17.924 17.949 17.974 17.999 18.024 18.049 18.074 18.099 18.124 18.149  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA