Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

3 (17.874-17.898)



  1.      mrlênje  -a s (é) glagolnik od mrleti: mrlenje luči / uspavajoče mrlenje dežja
  2.      mrléti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. goreti s slabim plamenom, medlo svetiti; brleti: za okni so mrlele drobne lučke; ognji so mrleli po taboru; pren. bolečina je le še mrlela // knjiž. neizrazito se odražati, kazati: venec gor je v daljavi mrlel iz sivine; pren. v njihovih očeh je mrlel strah 2. nav. 3. os., nar. rositi, pršeti: dež je mrlel; brezoseb. iz megle je mrlelo 3. knjiž. migotati, trepetati: zrak nad vročimi kamni je mrlel / brezoseb. pred očmi ji je mrlelo // ekspr., s prislovnim določilom biti neprestano prisoten v mislih, predstavah koga: dogodek mu je neprenehoma mrlel pred očmi; mesto mu je še zmeraj mrlelo v domišljiji 4. knjiž., redko veneti, medleti: rože na travnikih so mrlele; zdelo se mu je, da mrli mrlèč -éča -e: ugasniti mrlečo svetilko
  3.      mrlìč  -íča m ( í) 1. mrtev človek, zlasti do pogreba: dati, položiti mrliča na mrtvaški oder, v krsto; pokopati mrliča; prepeljati mrliča na pokopališče; bled kot mrlič; bilo je tiho, kot da bi imeli mrliča v hiši / bedeti pri mrliču / redko odnesti mrliče in ranjene mrtve ljudi, mrtve / v krščanskem okolju: kropiti mrliča; zvoniti mrliču; pren., ekspr. živel je še, vendar je bil mrlič // po ljudskem verovanju duh mrtvega v njegovi prejšnji podobi: na pokopališču so se prepirali mrliči; srečati mrliča 2. ekspr. neživahen, nedružaben človek: zakaj si tak mrlič ● žarg., čeb. mrlič mrtva, odmrla čebelja družina; ekspr. politični mrlič človek, ki mu je popolnoma onemogočeno politično delovanje; ekspr. bolnik je bil živ mrlič zelo bled, shujšan; ekspr. on je živ mrlič smrtno bolan
  4.      mrlíček  -čka m () nav. ekspr. mrtev otrok: prižgati svečo mrličku; posloviti se od mrlička / pri sosedovih so pred kratkim imeli mrlička je umrl otrok
  5.      mrlíčka  -e ž () 1. ženska oblika od mrliček: dati mrlički rože na krsto 2. nar. mrtva ženska: Veje so se nagibale tik nad obraz mrličke, kot bi jo hotele poljubiti (F.Bevk)
  6.      mrlíkati  -am nedov. () ekspr. brleti: za oknom je mrlikala luč / okrog njega so mrlikale kresnice
  7.      mrlíški  -a -o prid. () nanašajoč se na mrtve ljudi, mrliče: mrliški kult / obraz ji je dobival že mrliško barvo / mrliški čuvaj / redko mrliška tišina mrtvaška / poljud. mrliški list izpisek iz mrliške matične knjige; mrliški ogled ogled mrliča zaradi uradne ugotovitve smrti; mrliški oglednik kdor opravlja mrliške oglede; mrliški prt prt, s katerim se pokrije mrtvaški oder; mrliški voz voz, vozilo za prevoz mrličev; mrliški voziček voziček za prevažanje mrličev, ki ga potiskajo ljudje; mrliški zvon v krščanskem okolju zvon, navadno najmanjši, ki naznanja smrt koga; mrliška bledica bledica, ki nastane zaradi prenehanja krvnega obtoka; mrliška matična knjiga matična knjiga s podatki o smrti prebivalcev; izpisek iz mrliške matične knjige dokument s podatki o smrti kake osebe; mrliška veža ali mrliška vežica prostor na pokopališču, v katerem leži mrlič na mrtvaškem odrulit. mrliške pesmi pesmi, ki se pojejo ob bedenju pri mrliču; med. mrliška lisa modrikasto mesto na koži mrliča, nastalo zaradi usedanja krvi; mrliška otrplost začasna otrplost, ki nastopi pri mrliču zaradi skrčitve mišic mrlíško prisl.: mrliško bled obraz ∙ ekspr. mrliško svetiti medlo, slabotno
  8.      mrmljáti  -ám nedov.) knjiž. mrmrati: nekaj je mrmljal sam pri sebi / dala je roko in mrmljala vljudnostne fraze / voda mrmlja
  9.      mrmráč  -a m (á) redko godrnjavec, godrnjač: je zgagar in mrmrač / ekspr. srečali so kosmatega mrmrača medveda
  10.      mrmránje  -a s () glagolnik od mrmrati: govorjenje je prešlo v nerazločno mrmranje / prisluškovati šumenju borov in mrmranju reke / prenašati udarce in psovke brez mrmranja
  11.      mrmráti  -ám nedov.) 1. nerazločno, tiho govoriti: zdihoval je in mrmral sam vase; mrmrati nerazumljive besede / to je neumno, je mrmral (predse) // ekspr. dajati nizke, nerazločne glasove: ogenj je mrmral v peči; vrhovi jelš mrmrajo v vetru 2. peti tako, da se namesto besedila poje glas m: mrmrati pesem / mrmrati melodijo 3. z ne preveč glasnim govorjenjem izražati nejevoljo, nesoglasje; godrnjati: ljudje so ob tem mrmrali in zmajevali z glavami; mrmrali so zoper njegov sklep; mrmra nad vsako stvarjo mrmráje: mrmraje brati; zbor je mrmraje spremljal solista; odšel je, nejevoljno mrmraje mrmrajóč -a -e: pospravljala je, mrmrajoč pesem; mrmrajoči glasovi; mrmrajoči valovi
  12.      mrmràv  -áva -o prid. ( á) 1. mrmrajoč: spuščali so se k mrmravemu morju / mrmravi glasovi 2. redko godrnjav: mrmrav človek
  13.      mrmrávec  -vca m () kdor mrmra: mrmravci so potihnili / redko mrmravcem ni mogoče ustreči godrnjavcem, godrnjačem
  14.      mrnjáv  medm. () posnema glas mačke: mrnjav, je prosila mačka
  15.      mróž  -a m (ọ̑) morski sesalec z velikima okloma in brki, ki živi v severnih polarnih morjih: loviti mrože; mroži in tjulnji / ekspr. kakšne dolge brke ima, pravi mrož
  16.      mróžast  -a -o prid. (ọ̑) ekspr. tak kot pri mrožu: mrožasti brki
  17.      mróžji  -a -e prid. (ọ̑) nanašajoč se na mrože: iz vode se je tu pa tam pokazal mrožji gobec / mrožje črede
  18.      mŕšav  -a -o prid. (ŕ) 1. zelo suh, zelo shujšan: voz je vlekel star, mršav konj; ekspr. mršava ženska 2. publ. skromen, nezadosten: mršavi podatki, rezultati / mršavi obedi
  19.      mŕšavec  -vca m (ŕ) ekspr. 1. suh, shujšan prašič: mršavci in pitanci 2. zelo suh, zelo shujšan človek: mršavec z udrtimi očmi
  20.      mršavéti  -ím nedov. (ẹ́ í) knjiž. postajati mršav: živina je začela mršaveti; ekspr. vsa stvar ga je tako prizadela, da je vidno medlel in mršavel hujšal
  21.      mŕšavost  -i ž (ŕ) velika suhost, velika shujšanost: mršavost konj; ekspr. njegovo telo ni več delalo vtisa tolike mršavosti
  22.      mrščálica  -e ž () nar. zahodno drhtavica, mraz, srh: od strahu ga je oblivala, stresala mrščalica
  23.      mrščáti  -ím nedov. (á í) nav. 3. os., nar. rositi, pršeti: droben dež mršči; brezoseb. iz megle je mrščalo
  24.      mrščávica  -e ž () 1. knjiž. drhtavica, mraz, srh: ob teh zgodbah jih je stresala, spreletavala mrščavica; čutiti mrščavico po hrbtu 2. nar. droben dež: mrščavica mu je močila obleko
  25.      mŕščiti  -im nedov.) 1. delati gube, poteze kot pri napetem razmišljanju, zaskrbljenosti, jezi: mrščiti čelo; obraz se mu je mračno mrščil / mrščil se je zaradi sonca; pren., ekspr. veter mršči morje // z gubanjem kože spravljati v tak položaj, kot so bodice pri ježu: mrščiti obrvi; bolni živini se dlaka mršči ježi 2. redko mršiti: veter mu mršči brado mŕščiti se z delanjem takih gub, potez izražati napetost, zaskrbljenost, jezo: na vse prigovarjanje se je samo mrščil in zmigoval z rameni; obraz se mu je jezno mrščil

   17.749 17.774 17.799 17.824 17.849 17.874 17.899 17.924 17.949 17.974  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA