Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

3 (17.574-17.598)


  1.      mošnjìč  -íča m (ȉ í) redko mošnjiček: prazen mošnjič ♪
  2.      mošnjíček  -čka m (ȋ) 1. vrečki podobna priprava za nošenje denarja, zlasti kovancev: nositi mošnjiček za pasom; odpreti, zadrgniti mošnjiček; prazen mošnjiček; smokve so visele navzdol kakor polni mošnjički 2. nekdaj manjšalnica od mošnja 2: mošnjiček za dišave, tobak 3. nabreklina spodnje veke zaradi nabiranja tekočine; mešiček: pod očmi ima nabrekle mošnjičke ● ekspr. prvi dobiček ne gre v mošnjiček začetni (materialni) uspeh navadno ni zanesljiv, trajen ◊ čeb. semenski mošnjiček semenska mošnjica; vrtn. mošnjiček trajnica s plodovi v napihnjenih rdečkastih ovojih, Physalis alkekengi ♪
  3.      mòšt  môšta m (ȍ ó) 1. sladek sok iz mletega, mečkanega grozdja, sadja: pokušati mošt / sadni, vinski mošt ♦ agr. mošt vre 2. sladka ali prevreta pijača iz mletega, mečkanega sadja: delati mošt iz manjvrednega sadja; piti mošt / hruškov, jabolčni mošt ♪
  4.      môštarica  -e ž (ō) moštnica: okrog hiše je imel posajenih več medenk in moštaric; košara moštaric / hruška moštarica ♪
  5.      môštek  -tka m (ō) ekspr. manjšalnica od mošt: kozarec vina ali moštka ♪
  6.      môšten  -tna -o prid. (ō) nanašajoč se na mošt: pobrisati z mize moštne kapljice / moštne sorte ♪
  7.      môštnat  -a -o tudi moštnàt -áta -o prid. (ȏ; ȁ ā) ki da veliko mošta: moštnata hruška ♪
  8.      môštnica  -e ž (ȏ) hruška, primerna za mošt: obirati moštnice / okrog hiše ima veliko medenk in moštnic / hruška moštnica ♪
  9.      móštven  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na moštvo: moštveno prvenstvo, tekmovanje / moštveni športi; moštvene igre / moštveni igralec / moštveni prostori móštveno prisl.: tekmovali bodo posamezno in moštveno ♪
  10.      móštvo  -a s (ọ̑) 1. skupina športnikov, ki nastopa na isti strani v športni igri: sestaviti moštvo; za katero moštvo se navdušuješ; gostujoče moštvo / hokejsko, nogometno moštvo; olimpijsko moštvo olimpijska ekipa; kapetan moštva / športno moštvo ♦ šport. prvo moštvo sestavljeno iz najboljših igralcev določenega kluba 2. publ. osebje, ki je v službi na ladji; posadka: moštvo se je zbralo na krovu; izkrcati moštvo z ladje / ladijsko moštvo 3. nav. ekspr. skupina ljudi ki hkrati opravlja kako skupno delo: izmena moštva v kurilnici ♪
  11.      moštvò  -à in môštvo -a in móštvo -a s (ȍ ȁ; ō; ọ̑) 1. star. lastnost moškega; moškost: moštvo se mu je v nadlogah krepilo; spoštoval ga je zaradi njegove velike poštenosti in moštva; nima niti trohe moštva // ekspr. moške funkcije, zlasti spolne: moštvo mu je začelo pojemati 2. evfem. moški spolni organi: med vojno je izgubil moštvo 3. star. več moških, moški: zlasti moštvo je odhajalo v tujino ♪
  12.      móšus  -a m (ọ̑) močno dišeči izloček iz pižmarjeve žleze: vonj po mošusu ♪
  13.      motálo  -a s (á) teh. naprava, s katero se navija vlečna vrv: električno, ročno motalo; motalo za viseči oder ♪
  14.      mótanje  tudi motánje -a s (ọ̄; ȃ) glagolnik od motati: motanje preje / motanje otrok po sobi ♪
  15.      mótati  -am tudi motáti -ám nedov. (ō; á ȃ) 1. knjiž. delati, da pride kaka podolgovata upogljiva stvar večkrat okrog česa; navijati: motati prejo na motovilo / štrene motati 2. ekspr. premikati sem in tja, vrteti: roke so ji motale predpasnik; med prsti je motal papir, svinčnik / veter dviguje in mota prte na mizah // star. zvijati: motati cigareto 3. nav. ekspr. delati, da kaj spremeni svoje okolje: motati kaj iz slame; metulji se motajo iz bub / iz noči se nekaj mota / ženska se je motala v različne jopice in ogrinjala zavijala, oblačila mótati se, tudi motáti se 1. nav. ekspr., s prislovnim določilom gibati se v določenem prostoru: okoli postelje se motajo ljudje; ob reki se je motalo veliko kopalcev; otroci so se motali po sobi; mačka se mi mota pod nogami / mota se daleč od doma / po glavi, v glavi se ji motajo čudne, nejasne misli / steza se je motala med kamni se je vila / pod stropom se mota dim / žarg., navt. kapitan se je znal motati med ledom je znal spretno manevrirati 2. ekspr. zapletati se, komplicirati se: vojne homatije so se začele čedalje bolj motati / pri govorjenju se je vedno bolj motal ● ekspr. jezik se mu mota ne izgovarja, ne govori gladko; ekspr. motati se v prepir soudeleževati se prepira motajóč -a -e: otroci, motajoči se okrog njega mótan tudi motán -a -o: tekst. motana svila surova svilena nit po odmotavanju s kokonov ♪
  16.      mótek  -tka m (ọ̑) teh. priprava, na katero se navija preja, vrv, žica: nit naviti na motek / motek sukanca, vrvi ♦ adm. priprava na pisalnem stroju, na kateri je navit trak ♪
  17.      motél  -a m (ẹ̑) gostinski obrat hotelskega tipa, navadno ob velikih cestah zunaj naselij: pripeljati se do motela / zidati motel ♪
  18.      môten  -tna -o prid. (ó) 1. ki vsebuje drobne, lebdeče delce: motna tekočina, voda; motno vino / motna reka // ki ima nizko stopnjo prozornosti: steklo je motno / skozi motna okna je prihajalo malo svetlobe 2. ki je brez močnega sijaja, leska: motna luč, svetloba / bolnikove oči so bile motne; pren. moten pogled ♦ tekst. motno vlakno 3. nav. ekspr. ki mu ni mogoče natančno določiti oblike, pomena, vsebine: motni obrisi hiš; motne dalje / motna misel, slutnja; motna prispodoba življenja; motne razmere / moten smehljaj môtno stil. motnó prisl.: motno se spominjati dogodka; motno brušen kozarec / piše se narazen ali skupaj: motno zelena ali motnozelena gladina jezera; motno bela koža; motno rdeča svetloba ♪
  19.      mótenje  -a s (ọ́) glagolnik od motiti: motenje nočnega miru, pouka / medsebojno motenje oddajnih postaj ♪
  20.      mótenost  -i ž (ọ́) ped. lastnost motenega človeka: posledice motenosti se izražajo v vedenju; znamenja motenosti / čustvena, osebnostna, vedenjska motenost otrok ♪
  21.      motét  -a m (ẹ̑) muz. večglasna vokalna skladba nabožne vsebine, zlasti od 13. do 18. stoletja: Gallusovi moteti in madrigali ♪
  22.      motìč  -íča m (ȉ í) agr. priprava iz držaja in luknjaste plošče za mešanje tekočin, smetane: mešati z motičem / sirarski motič ♪
  23.      motíčen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na motiko: motično obdelovanje ♦ zgod. motično poljedelstvo poljedelstvo, za katero je značilno obdelovanje zemlje s primitivnim ročnim orodjem, zlasti z motiko ♪
  24.      motíčica  -e ž (ȋ) manjšalnica od motika: z motičico izpodkopavati plevel / motičice na okopalniku ♪
  25.      motíka  -e ž (ȋ) orodje s ploskim, navadno trikotnim listom in dolgim držajem za kopanje: kopati, okopavati, zamahovati z motiko; uho motike ● ekspr. odložili so sekire in motike prenehali so delati; publ. tu čaka velika ledina motike tistih, ki se ukvarjajo z glasbenim šolstvom tu je veliko dela za glasbenike ◊ agr. kraška motika kopača z dvema ali tremi roglji; vinogradniška motika trikotna, ostra motika za kop na težji zemlji; vlačilna motika motika s širokim, spodaj ravnim rezilom; greblja; saditi pod motiko seme ali sadiko dati v jamico, izkopano z motiko ♪

   17.449 17.474 17.499 17.524 17.549 17.574 17.599 17.624 17.649 17.674  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA