Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

3 (16.674-16.698)


  1.      mišljênje  -a s (é) 1. najvišja umska dejavnost kot izraz človekove zavesti: proces mišljenja je zapleten; napor pri mišljenju; mišljenje in čustvovanje / razvoj mišljenja pri otroku sposobnosti za mišljenje // s prilastkom ta dejavnost, zlasti glede na način, kot ga določa prilastek: ni bil sposoben logičnega, nazornega, teoretičnega mišljenja; knjiž. deduktivno mišljenje je pogosto v pravnih znanostih / dialektično, metafizično mišljenje / matematično, znanstveno mišljenje; politični način mišljenja / pooseb. logično mišljenje take trditve odklanja 2. kar je le glede na védenje, poznavanje koga resnično; mnenje: to je samo vaše mišljenje, lahko pa da je bilo drugače / publ. on je mišljenja, da je prepozno / po mojem mišljenju je to neuspeh 3. kar izraža pozitiven ali negativen odnos do koga, česa; mnenje: imeti o čem dobro, slabo mišljenje; povedati svoje mišljenje o novi knjigi // kar izraža odnos do česa sploh: glede vzgoje sta različnega mišljenja; upoštevati je treba tudi mišljenje kolektiva 4. miselnost: birokratsko mišljenje; tam se je navzel nemškega mišljenja / analiza srednjeveškega mišljenja / razvoj marksističnega mišljenja / demokratično, revolucionarno mišljenje ● nima samostojnega mišljenja ne presoja, ne ravna samostojno; svoboda mišljenja svoboda prepričanja in izražanja ◊ filoz. diskurzivno mišljenje; ekonomija mišljenja načelo, po katerem ni potrebno več pojasnil, kot je za razlago pojava nujno; psih. praktično, verbalno mišljenje; psiht. disociirano mišljenje ♪
  2.      mišljênjski  -a -o prid. (ē) knjiž. nanašajoč se na mišljenje: mišljenjski zakoni; mišljenjske teorije / med tekstoma je časovna in mišljenjska razlika ♪
  3.      mišmáš  -a m (á) ekspr. 1. prikrito dejanje ali ravnanje, navadno moralno ne neoporečno: vajin mišmaš me ne zanima; v podjetju imajo neki mišmaš; prestar si že za take mišmaše 2. kar je narejeno neskrbno, nekvalitetno: vaš dopis je pravi mišmaš / to ni bil nikak mišmaš, ampak imenitno slavje ♪
  4.      míšnica  -e ž (ȋ) 1. zelo strupen bel prah brez okusa: zastrupiti se z mišnico; med hrano je pomešala ščepec mišnice 2. past za miši: nastaviti mišnico; počuti se kot (ujet) v mišnici; pren., ekspr. zakaj bi po nepotrebnem lezli v mišnico; mišnica usode ♪
  5.      mít  -a m (ȋ) 1. izročilo, pripoved o nastanku sveta, (nenavadnih) naravnih pojavih, bogovih in drugih bajeslovnih bitjih: miti odražajo starodavne doživljaje naroda; pisatelj je rad črpal snov iz mnogih mitov; antični, slovanski miti 2. knjiž. zelo pozitivna, a nerealna predstava o določenih dogodkih, pojavih, ljudeh: ohranjati, podirati, ustvarjati mite o čem; okrog njega se je spletel cel mit / germanski mit o čistosti rase ♪
  6.      míti  míjem nedov., mìl (í ȋ) knjiž. umivati: droben dež mu mije obraz ♪
  7.      mítičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na mit: mitične osebe; odstraniti mitične primesi iz zgodovinskih virov mítično prisl.: mitično razlagati pojave ♪
  8.      míting  -a m (ȋ) 1. med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 agitacijsko-propagandna prireditev, navadno s političnim govorom in kulturno-zabavnim programom: prirediti miting; govoriti, nastopiti na mitingu; kulturno-prosvetni, politični miting / partizanski miting 2. v nekaterih deželah množično zborovanje, zlasti politično: stranka organizira mitinge in demonstracije; protestni miting 3. šport., navadno s prilastkom tekmovanje, srečanje: nastopiti na mitingu plavalcev; mednarodni atletski miting ∙ letalski miting javna letalska prireditev, namenjena popularizaciji letalstva ♪
  9.      mitingováti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. prirejati mitinge: po spopadih so borci mitingovali po vaseh ♪
  10.      mitizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. prikazovati koga zelo pozitivno, a nerealno: velikega poveljnika so mitizirali mitizíran -a -o: mitizirani dogodki ♪
  11.      mítnica  -e ž (ȋ) nekdaj manjša stavba ali prostor za pobiranje mitnine: ustaviti se pri mitnici; mestna mitnica ♪
  12.      mítničar  -ja m (ȋ) nekdaj uslužbenec, ki pobira mitnino: na mostu so ga prestregli mitničarji ♪
  13.      mitnína  -e ž (ȋ) nekdaj pristojbina za trgovsko blago, ki se pobira pri mitnicah: plačati, pobirati mitnino ob vhodu v mesto / mitnine prosto blago ♪
  14.      mitnínar  -ja m (ȋ) redko mitničar ♪
  15.      mitnínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na mitnino: mitninski prestopek; mitninski zakon ♪
  16.      mítniški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na mitnico: mitniška hišica / mitniška knjiga ♪
  17.      mitologíja  -e ž (ȋ) bajke v celoti, bajeslovje: pisatelj je zajemal snov iz mitologije / antična, germanska mitologija // veda o tem: razvoj mitologije ♪
  18.      mitolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na mitologijo: slika mitološke vsebine / mitološko bitje ♪
  19.      mitomán  -a m (ȃ) psiht. kdor je bolezensko nagnjen k laganju, pretiravanju: je mitoman ♪
  20.      mítos  -a m (ȋ) knjiž. mit ♪
  21.      mitóza  -e ž (ọ̑) biol. delitev celice na dva enaka dela ob razpadu jedra na kromosome: prva faza mitoze ♪
  22.      mítra  -e ž (ȋ) visoko, dvorogljato obredno pokrivalo cerkvenih dostojanstvenikov, zlasti škofov: nosil je zlato mitro in škofovsko palico / škofovska mitra ♪
  23.      mitraljéški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na mitraljez: napadajoče je varoval močen mitralješki ogenj ♦ voj. mitralješko gnezdo utrjen in maskiran položaj za mitraljez in vojake ♪
  24.      mitraljéz  -a m (ẹ̑) avtomatsko orožje z dolgo cevjo, ki strelja zlasti v rafalih, strojnica: obstreljevati, streljati z mitraljezom ♦ voj. na podstavek, vozilo, letalo pritrjeno avtomatsko orožje za streljanje na večje cilje, težka strojnica ♪
  25.      mitraljéza  -e ž (ẹ̑) knjiž., redko mitraljez: streljanje mitraljeze ♪

   16.549 16.574 16.599 16.624 16.649 16.674 16.699 16.724 16.749 16.774  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA