Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

3 (15.674-15.698)


  1.      mejníca  tudi méjnica -e ž (í; ẹ̑) knjiž. meja, mejna črta: mejnica med vzhodnim in zahodnim področjem / mejnica med zavestjo in podzavestjo / mejnica se je pomaknila navzdol, navzgor ♪
  2.      mejník  -a m (í) 1. kar označuje črto, ki ločuje, razmejuje zemljišča, države, navadno kamen: postaviti, premakniti mejnik / to drevo je mejnik med travnikoma / O, kaj bo z vami, vi mejniki štirje, Celovec, Maribor, Gorica, Trst? (O. Župančič) // redko obcestni kamen: sesti na mejnik ob cesti 2. navadno s prilastkom kar časovno ločuje, razmejuje kaj: ta dogodek je zgodovinski mejnik; rojstvo otroka je bilo pomemben mejnik v njenem življenju 3. knjiž., redko določena najvišja ali najnižja stopnja, velikost česa; meja: z vajami in vztrajnostjo je presegel mejnike svoje sposobnosti ♪
  3.      méjnost  -i ž (ẹ̄) knjiž. lastnost, značilnost mejnega: mejnost pojava, primera ♪
  4.      Méka  -e ž (ẹ́) knjiž., ekspr., s prilastkom mesto, kraj, v katerem je središče kake dejavnosti: gledališka Meka ga je razočarala; Pariz, Meka slikarjev ♪
  5.      méka  in mêka -e ž (ẹ́; é) nar. prekmursko močviren travnik, log: šel je domov po meki; vrbe v meki ♪
  6.      mêka  in méka -e ž (ȇ; ẹ̑) ljubk. koza: naša meka se je izgubila ♪
  7.      mèkeke  medm. (ȅ) posnema glas koze: za zidom je meketala koza: mekeke ♪
  8.      mekèt  -éta m (ȅ ẹ́) meketanje: glasen meket koz ♪
  9.      meketáč  -a m (á) ekspr. kozel: gnal je kozla na semenj, toda suhega meketača ni kupil nihče // slabš. kdor govori, pripoveduje z zategnjenim, jokavim in pretrganim glasom: na sestanku smo morali že spet poslušati tistega mestnega meketača ♪
  10.      meketánje  -a s (ȃ) glagolnik od meketati: meketanje koz / dovolj imam tvojega meketanja ♪
  11.      meketáti  -ám in -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) 1. oglašati se z glasom me ali mekeke: lačne koze, ovce meketajo v staji / kadar so ga hoteli otroci razdražiti, so začeli meketati 2. slabš. govoriti, pripovedovati z zategnjenim, jokavim in pretrganim glasom: kaj bo z nami, kaj bo z nami, je ves v strahu meketal starec / kaj bi toliko meketal, naredi, pa je govoril, pripovedoval meketáti se ekspr. z zategnjenim, pretrganim glasom se smejati: oglasi se vesel smeh, še stric se meketa meketáje: kozel je meketaje bežal pred psi in otroki meketajóč -a -e: meketajoč glas; meketajoč smeh ♪
  12.      meketàv  -áva -o prid. (ȁ á) ki (rad) meketa: meketavi kozlički ♪
  13.      mekína  -e ž (í) agr. trši ovoj semena prosa, ječmena, tesno zrasel z vsebino: tolkel je proso in tako odstranjeval mekine // mn. ti ovoji, odstranjeni z luščenjem, tolčenjem: krmiti z mekinami; vreča mekin ● ekspr. oče si zaračuna vsako plevo, vsako mekino malenkost ♪
  14.      mekínast  -a -o prid. (í) med. ki ima zelo drobne delčke poroženele povrhnjice: mekinasta koža ♪
  15.      mekínje  -a s (ȋ) nar. vzhodno več mekin, mekine: odpihniti mekinje ♪
  16.      mekniti  gl. makniti ♪
  17.      meksikájnar  -ja m (ȃ) nekdaj 1. (prostovoljni) vojak mehiškega cesarja Maksimilijana: meksikajnarji so se odpeljali iz Ljubljane proti morju 2. nav. mn. škorenj z zgoraj trdimi, spodaj nagubanimi golenicami: mož v telovniku, kratkih irhastih hlačah in meksikajnarjih ♪
  18.      mektáti  -ám nedov. (á ȃ) nar. tresti, mučiti: mrzlica, strah ga mekta ♪
  19.      mekúž  -a m (ū) zastar. mehkužen človek: kdor se celo tega boji, je pravi mekuž ♪
  20.      mél  -a m (ẹ̑) mel ž: ploščate skale so bile pokrite z drobnim, belim melom / na melu je ležal sneg melišču ♪
  21.      mél  -í ž, daj., mest. ed. méli tudi mêli (ẹ̑) 1. droben pesek, razpadli delci kamnin: na kamnitih ploščah se je nabrala drobna, bela mel; vse pobočje je pokrivala sipka mel // melišče: steza drži čez meli / v meleh pod vrhovi je še sneg; zagledal ga je visoko v meleh 2. zastar. drobir: mel iz barja / lesena mel ♪
  22.      melafír  -ja tudi -a m (ȋ) petr. drobnozrnata temna predornina: melafirji in diabazi ♪
  23.      melamín  -a m (ȋ) kem. brezbarvna kristalna snov za izdelovanje umetnih smol, ki pri višji temperaturi ne postanejo mehke: tovarna melamina ♪
  24.      melamínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na melamin: melaminska plošča ♪
  25.      melancána  -e ž (ȃ) enoletna kulturna rastlina ali njen jajčasti sad, jajčevec: prodaja paradižnike in melancane / dušene melancane ♪

   15.549 15.574 15.599 15.624 15.649 15.674 15.699 15.724 15.749 15.774  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA