Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

3 (15.574-15.598)


  1.      megleníca  -e [mǝg] ž (í) astr. samostojni zvezdni sestav; galaksija: gibanje meglenic ♪
  2.      meglenína  -e [mǝg] ž (í) knjiž., redko megla, meglica: gozd izginja v meglenini ♪
  3.      meglénka  -e [mǝg] ž (ẹ̄) avt. avtomobilski žaromet za vožnjo v megli: prižgati, ugasiti meglenki ♪
  4.      meglénost  -i [mǝg] ž (ẹ̄) lastnost, stanje meglenega: meglenost ozračja / ekspr. Cankarjevemu pisanju so očitali meglenost; publ. idejna meglenost / ekspr. meglenost zgodnjega srednjega veka je še prevelika, da bi mogli izreči zanesljivejšo sodbo ♪
  5.      meglíca  -e [mǝg] ž (í) 1. redka megla, navadno manjšega obsega: meglica se dviga, razkadi, spušča; nad jezerom leži meglica; ekspr. meglice se pasejo po pobočjih; bela, prosojna, rahla meglica; ekspr. kosmi meglice ♦ meteor. redka megla, zaradi katere vidljivost ni zmanjšana pod 1 km // (bel) oblaček: ni meglice, ki bi obetala dež; meglice na nebu // ekspr., s prilastkom večja količina, množina delcev česa v ozračju, ki povzroča slabšo vidljivost: za vojaki je ostala samo še prašna meglica / meglice vodometa 2. rahla, komaj vidna vlaga, rosa na predmetu, v katerega se dihne: umrla je, saj na ogledalu ni meglice; meglica na očalih 3. astr. velika količina, množina plinov in prašnih delcev v prostoru med zvezdami: meglica v Orionu / svetla, temna meglica ● ekspr. če je preveč pil, mu je rahla meglica ovila možgane ni mogel več logično misliti, trezno presojati; nar. meglica na borovnicah, slivah tanka voščena prevleka; poprh ♪
  6.      meglíčast  -a -o [mǝg] prid. (í) nanašajoč se na meglico: megličasta plast / megličasta reka; megličasto obzorje / jutro je megličasto / ekspr. megličasti vodometi ♪
  7.      meglíčen  -čna -o [mǝg] prid. (ȋ ȋ) knjiž., redko megličast: jutra so meglična ♦ fiz. meglična celica posoda s prenasičeno vodno paro za opazovanje sledi naelektrenih osnovnih delcev ♪
  8.      meglílnik  -a [mǝg] m (ȋ) agr. priprava, ki razprši škropivo na zelo drobne kapljice; atomizator ♪
  9.      meglína  -e [mǝg] ž (í) knjiž. megla, meglica: sonce je prodiralo skozi jutranjo meglino; modrikasta meglina ♪
  10.      meglíti  -ím [mǝg] nedov., meglì in mègli (ȋ í) delati kaj nejasno, motno: dim, prah megli ozračje / solze so ji meglile oči; pren., knjiž. njegova izjava megli že tako zapleten položaj; misli se mu meglijo ∙ solze ji meglijo pogled zaradi solznih oči vidi nejasno, nerazločno; knjiž. strah ji je meglil razsodnost povzročal, da ni mogla razsodno misliti; žganje mu megli razum povzroča, da ne more logično misliti, trezno presojati ♦ voj. delati, povzročati umetno meglo meglíti se postajati meglen: dolina se megli; brezoseb. zunaj se je začelo megliti ● knjiž. v daljavi se meglijo gore so nejasno zaznavne, vidne; ekspr. pred očmi se mi megli zaradi slabosti, bolezni se mi zdi, da vidim pred očmi meglo ♪
  11.      meglovít  -a -o [mǝg] prid. (ȋ) zastar. meglen: čemeren, meglovit dan / meglovite teorije ♪
  12.      meglóvje  -a [mǝg] s (ọ̑) ekspr. megla, megle: iz meglovja so segali samo najvišji vrhovi gor; sivo jesensko meglovje ♪
  13.      méh  -a m, mn. mehóvi in méhi (ẹ̑) 1. priprava, ki ob stiskanju in raztegovanju dovaja za gorenje potrebni zrak: v kovačnici se je pokvaril meh; vajenec goni meh / kovaški meh // priprava, ki ob stiskanju in raztegovanju dovaja nekaterim glasbilom potrebni zrak: popraviti meh pri orglah; meh dude, harmonike 2. šalj. harmonika: harmonikar je vzel svoj meh in zaigral / nehaj že nategovati, raztegovati, vleči meh, mehove 3. star. ljudsko glasbilo, sestavljeno iz piščali in meha; duda: godec je pihal na meh 4. po dolgem neprerezana odrta živalska koža: žival je previdno odrl, da bi lahko prodal njen meh // posoda iz take kože za shranjevanje ali prenašanje tekočine, zrnja: nesti kozji, ovčji meh; trebušast meh vina, žita; sesedel se je kot prazen meh / kot psovka ti meh vinski, že spet razgrajaš ● nizko razparal mu bom meh trebuh; na meh dreti na meh odstranjevati kožo tako, da ostane po dolgem neprerezana; ekspr. na meh te bom odrl napravil, povzročil ti bom kaj zelo neprijetnega; vpije, kot bi ga drli na meh zelo močno, glasno; ekspr. ima smeh in jok v enem mehu njegovo razpoloženje zelo hitro prehaja iz ene skrajnosti v drugo; s knjigo dela kot svinja z mehom grdo, malomarno; sope kot kovaški meh zelo, glasno ◊ anat. ledvični meh votlina v sredi ledvice, v kateri se zbira seč; čeb. kadilnik na meh; fot. meh raztegljivi del fotografskega aparata med nosilcem objektiva in ohišjem aparata; kamera na meh; muz. goniti meh dovajati za delovanje orgel potrebni zrak; teh. prehodni meh nagubane stene in strop na prehodu med dvema deloma prevoznega sredstva; nav. mn., zool. pljučni meh kožni izrastek pljuč pri pticah, ki sega med drobovje, mišice in v votle kosti ♪
  14.      meháč  -a m (á) 1. nar. koroško harmonikar: mehač je veselo igral 2. zastar. kdor goni meh (pri orglah): organist in mehač ♪
  15.      mehak  gl. mehek ♪
  16.      mehanicíst  -a m (ȋ) 1. pristaš mehanicizma: nauk, teorija mehanicistov 2. knjiž. kdor togo, razumsko poenostavljeno prenaša zakonitosti, metode določenega področja na kako drugo, višje področje: ne bodimo taki mehanicisti ♪
  17.      mehanicístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na mehanicizem: mehanicistični nazori v biologiji, literarni teoriji in drugih znanostih; sveta ni mogoče razložiti z mehanicistično teorijo / mehanicistično pojmovanje vloge sindikatov mehanicístično prisl.: resnice v umetnosti ni razumel mehanicistično ♪
  18.      mehanicízem  -zma m (ȋ) 1. filoz. nauk, ki razlaga vse pojave v naravi, družbi z zakoni mehanike: mehanicizem enači človeka in stroj 2. knjiž. togo, razumsko poenostavljeno prenašanje zakonitosti, metode določenega področja na kako drugo, višje področje: mehanicizem je ustvarjalnemu duhu tuj ♪
  19.      meháničen  -čna -o prid. (á) 1. ki poteka brez sodelovanja volje, zavesti: kmalu se je delu tako privadil, da so postali njegovi gibi čisto mehanični; mehanično ponavljanje // ki ne temelji na vsebini: mehanično prenašanje zakonov biologije na področje umetnosti / samostalnikom, ki poimenujejo stvari, določamo spol po mehaničnem načelu po končnici; mehanično razumevanje partijskih navodil je škodljivo in nemarksistično 2. povzročen, nastal s pritiskom, gibanjem: mehanični dražljaji / mehanično čiščenje obleke z drgnjenjem, krtačenjem, praskanjem / mehanične poškodbe poškodbe zaradi udarca, vboda, padca; mehanična zaščita zaščita pred udarci, vbodi, padci 3. teh. ki deluje samo ob uporabi sile mišic ali stroja: dleto, klešče, nož in druge mehanične priprave / mehanični globinomer // ki deluje na osnovi prenašanja gibalne, zaviralne sile z vzvodi, drogovi, vzmetmi: mehanične priprave / mehanični brzinomer; mehanična lopata priprava z žico, ki jo v eno smer vleče elektromotor, za premeščanje, spravljanje sipkega materiala na kup; mehanična roka priprava, ki opravlja podobna dela kot roka; mehanične statve strojne statve; mehanična stiskalnica; mehanična tehnologija mehanska tehnologija; mehanična zavora 4. v zvezi mehanični servis, mehanična delavnica servis, delavnica, v kateri se popravljajo ali izdelujejo stroji, tehnične priprave: poleg nove bencinske črpalke so odprli tudi mehanični servis; vajenec v mehanični delavnici 5. raba peša nanašajoč se na gibanje in mirovanje teles ter na sile, ki to povzročajo; mehanski: trdnost, prožnost in druge mehanične lastnosti ◊ filoz. mehanični materializem filozofska smer v 19. stoletju, ki razlaga svet z zakoni mehanike; med. mehanična kontracepcija kontracepcija, pri kateri se uporabljajo sredstva, ki zadržujejo spermije; muz. mehanični instrument instrument, pri katerem nadomešča izvajalca poseben mehanizem; ped. mehanično učenje učenje brez razumevanja snovi; učenje, pri katerem se snov tako obvlada, da se lahko odgovarja brez razmišljanja, sklepanja mehánično prisl.: mehanično odgovarjati, ponavljati; roke so mehanično opravljale svoje delo, misli pa so hodile svoja pota; živali so pobili mehanično ali električno; mehanično trdna snov ♪
  20.      meháničnost  -i ž (á) lastnost, značilnost mehaničnega: moreča mehaničnost gibov / njegovo pojmovanje tradicije je daleč od vsake mehaničnosti in togosti ♪
  21.      mehánik  -a m (á) 1. kdor se poklicno ukvarja s popravljanjem, sestavljanjem strojev, tehničnih priprav: poklicati mehanika; pokvarjeno kolo je odpeljal k mehaniku; učiti se za mehanika; ladijski, letalski mehanik / fini, precizni mehanik finomehanik 2. žarg. strokovnjak za mehaniko: pri tej znanstveni nalogi sodelujejo kemiki, matematiki in mehaniki ♪
  22.      mehánika  -e ž (á) 1. veda o gibanju in mirovanju teles ter o silah, ki to povzročajo: vpliv mehanike na filozofijo 17. in 18. stoletja; zakoni mehanike / mehanika tal geomehanika; mehanika tekočin hidromehanika ♦ astr. nebesna mehanika veda o gibanju nebesnih teles; fiz. kvantna mehanika veda o osnovnih delcih, molekulah, ki se jim pri gibanju ne more določiti tir; mehanika togih teles 2. v zvezi fina, precizna mehanika dejavnost, ki se ukvarja s popravljanjem in izdelovanjem preciznih tehničnih priprav; finomehanika: delavnica fine, precizne mehanike; telefonski aparati, električni števci in drugi izdelki fine mehanike 3. publ., s prilastkom zakonitost, določenost: splošna mehanika revolucije; v njegovem uporništvu je nekaj, kar zanikuje tesnobno mehaniko sodobnega sveta 4. redko mehanizem: priprava z zastarelo mehaniko 5. muz. mehanizem pri glasbilu, ki omogoča igranje: mehanika pri klarinetu se je pokvarila / angleška mehanika klavirska mehanika, pri kateri se prenašajo udarci od tipk do strun s posebnim sistemom vzvodov; dunajska mehanika klavirska mehanika, pri kateri se prenašajo udarci od tipk do strun neposredno; klavirska mehanika ♪
  23.      mehaníst  -a m (ȋ) mehanicist: za mehaniste sta vesolje in človek samo komplicirana mehanizma ♪
  24.      mehanístičen  -čna -o prid. (í) mehanicističen: mehanistični nauk, nazor; to je mehanistična razlaga evolucije ◊ filoz. mehanistični materializem mehanični materializem mehanístično prisl.: skladnosti med podobo in predmetom ni pojmoval mehanistično ♪
  25.      mehániški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na mehanike: mehaniške navade / mehaniške klešče; modra mehaniška obleka ♪

   15.449 15.474 15.499 15.524 15.549 15.574 15.599 15.624 15.649 15.674  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA