Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
3 (15.399-15.423) 
- medeníca in médenica -e ž (í; ẹ̑) redko predmet iz medi, navadno posoda: v medenico vliti vodo / prinesi medenico mleka ♪
- medeníčen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na medenica1: medenične kosti / medenična votlina / medenični izhod izhod, skozi katerega pride plod ob porodu; medenično dno mišična obloga spodnjega dela medenice ♪
- medeníka -e ž (í) knjiž. melisa: čaj iz listov medenike ◊ bot. gozdna rastlina z dlakavim steblom in belimi ustnatimi cveti, Melittis melissophyllum ♪
- medenína -e ž (í) 1. raba peša zlitina bakra in cinka; med: gumb iz medenine 2. izdelki iz medi: medenina na komatih ♪
- medenínast -a -o prid. (í) 1. ki je iz medi, medenine: medeninast gumb; medeninasti našitki; medeninasta kljuka, zajemalka 2. podoben medi: medeninast sijaj / medeninast zvok kot ga ima glasbilo iz medi ♪
- medenják -a m (á) 1. nav. mn. drobno pecivo z dodatkom medu in dišav: peči medenjake; kupiti kilogram medenjakov 2. biskvitu podobno pecivo z dodatkom medu in dišav: razrezati medenjak ♪
- médenje in mêdenje in métenje in mêtenje -a s (ẹ́; é) glagolnik od mesti, delati maslo: medenje smetane ♪
- medênje -a s (é) glagolnik od mediti: medenje sadja / medenje smreke; čas medenja ♪
- medénka -e ž (ẹ̄) hruška, ki je po medenju zelo sladka: medenke so že zrele / pred hišo raste medenka ♪
- medénka in médenka -e ž (ẹ̄; ẹ̑) zastar. igla (iz medi): z medenko pripeti šopek ♪
- medenobárven -vna -o prid. (ȃ) ki je take barve kot med m ali med ž: medenobarven mesec ♪
- medénost -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost medenega, sladkega: poznati medenost rastlin / ekspr. medenost njenih besed ♪
- mèdetáža -e ž (ȅ-ȃ) grad. nižja, manjša etaža med dvema etažama: trgovina je v pritličju in v medetaži; hiša z medetažami ♪
- mèdetážen -žna -o prid. (ȅ-ȃ) nanašajoč se na medetažo: medetažni način gradnje / medetažna hiša ♪
- mèdfakultéten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki je, poteka med fakultetami: medfakultetna konferenca; medfakultetno prvenstvo v košarki / dobri medfakultetni odnosi ♪
- mèdfázen -zna -o prid. (ȅ-ā) ki je, poteka med različnimi fazami dela: medfazna kontrola; medfazna obremenitev v proizvodnji ♦ ekon. medfazni prometni davek davek, ki ga plača proizvajalec na vsaki stopnji delitve dela; elektr. medfazna napetost napetost med faznima vodnikoma ♪
- medgórje -a s (ọ̑) geogr. nižji, prehoden svet med gorami: razsežno medgorje ♪
- mediácija -e ž (á) knjiž. posredovanje, stik: med upravljanjem in samoupravljanjem prihaja do mediacije / pri analizi je treba upoštevati mrežo mediacij posrednih členov ♦ jur. posredovanje med sprtima stranema v mednarodnih odnosih ♪
- mediálen -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na medij: njegove medialne sposobnosti / medialna raba glagola 2. knjiž. srednji, sredinski: izbrati medialno pot med čim // anat. ki je bližje sredinski ravnini telesa: medialna stran stegna ♪
- mediátor -ja m (ȃ) knjiž. posredovalec, posrednik: predmeti postanejo mediatorji odnosov med posameznimi dramskimi junaki; mediatorji med kulturo in družbo ♪
- medíca -e ž (í) alkoholna pijača iz medu: piti medico; požirek medice / kuhanje, vrenje medice ♪
- medicína -e ž (ȋ) 1. veda o zdravljenju bolnikov in varovanju zdravja: študirati medicino; razvoj, zgodovina medicine; uporaba mikrobiologije v medicini / ljudska medicina nauk o zdravljenju bolnikov in varovanju zdravja na osnovi izkušenj, praznoverja in magije / doktor medicine [dr. med.] nekdaj akademski naslov za diplomanta medicinske fakultete / redko ukvarjati se z medicino z zdravstvom ♦ med. interna, kurativna, preventivna medicina; splošna, športna medicina; sodna medicina ki obravnava medicinska vprašanja v zvezi s pravosodjem; medicina dela ki obravnava razmerje med zaposlitvijo in zdravjem; zdravnik splošne medicine 2. pog. medicinska fakulteta: vpisati se na medicino 3. star. zdravilo: jemati, piti medicino; medicina proti kašlju 4. v indijanskem okolju predmet, navadno obesek, ki se mu pripisuje čarovna moč: okoli vratu je nosil medicino ♪
- medicinálen -lna -o prid. (ȃ) farm. ki ima zdravilne dodatke, zdravilen: medicinalno milo; zdravnik je predpisal medicinalno vino ♪
- medicínec -nca m (ȋ) 1. pog. slušatelj medicinske fakultete: medicinec prvega letnika 2. knjiž., redko zdravnik: znan naravoslovec in medicinec ♪
- medicínka -e ž (ȋ) 1. pog. slušateljica medicinske fakultete: medicinka prvega letnika 2. šport. velika težka usnjena žoga: tekmovanje v metu medicinke; vaje z medicinko ♪
15.274 15.299 15.324 15.349 15.374 15.399 15.424 15.449 15.474 15.499