Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

3 (15.124-15.148)


  1.      mastílec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȋ) kdor mečka, melje sadje, zlasti grozdje ♪
  2.      mastílen  -lna -o prid. (ȋ) s katerim se kaj dela mastno: mastilno sredstvo / mastilni postopek ♪
  3.      mastílo  -a s (í) star. loščilo, pasta: mazati konjsko opravo z mastilom ♪
  4.      mastít  -a -o prid. (ȋ) star. 1. debel, rejen: mastit obraz; ima mastite roke 2. težek, ošaben: z mastitimi koraki se bližati mastíto prisl.: mastito je koračil po cesti; mastito je sedel za mizo ♪
  5.      mastíti 1 -ím nedov. (ȋ í) delati kaj mastno: lojnice mastijo z izločki kožno površino ◊ strojn. mazati z mastjo; tekst. škropiti predivo, navadno volneno, z emulzijo vode in olja zaradi lažjega predenja; usnj. ustrojeni koži dodajati maščobe, ki dajejo usnju želene lastnosti mastíti se ekspr. 1. s slastjo jesti kaj dobrega, navadno meso: mastiti se z mesom, s pečenko, z žganci / mastiti se pri bogato obloženi mizi; pren. zelo rad bi se mastil s tujim denarjem 2. debeliti se, rediti se: preveč se mastiš v tem ugodju / moj hranilnik se masti postaja vedno bolj poln maščèn -êna -o: zelo maščeno usnje ♦ teh. maščeno olje mešanica mineralnega olja in živalskega ali rastlinskega olja ♪
  6.      mastíti 2 -ím nedov., maščèn (ȋ í) mečkati, mleti sadje, zlasti grozdje: mastiti in stiskati / z nogami mastiti grozdje ◊ agr. uničevati rastlinske škodljivce s stiskanjem ♪
  7.      mastítis  -a m (ȋ) med., vet. vnetje dojk(e), vimena: mastitis po porodu ♪
  8.      mastníca  -e ž (í) 1. bot. mesojeda rastlina z belimi ali vijoličastimi cveti, Pinguicula: alpska mastnica 2. nar. mesena klobasa: In Jure prinese kapljo iz vidošičke gore pa belo pogačo in narezano mastnico (J. Dular) ♪
  9.      mástnost  -i ž (á) lastnost, značilnost mastnega: mastnost kože, las / mastnost mesa ♪
  10.      mastodón  in mastodónt -a m (ọ̑) pal. izumrli slonu podoben sesalec iz mlajše terciarne in začetka ledene dobe: odkriti ostanke mastodona ♪
  11.      masturbácija  -e ž (á) med. (spolno) samozadovoljevanje ♪
  12.      masturbírati  -am nedov. in dov. (ȋ) med. (spolno) samozadovoljevati se ♪
  13.      máša  -e ž (á) 1. rel. glavni verski obred, ki ga opravlja duhovnik pri oltarju: mašo bo opravil župnik / črna maša ki se opravlja v črnih oblačilih za umrle; nedeljska, slovesna maša; nova maša prva maša, ki jo opravi duhovnik po mašniškem posvečenju; zlata maša; tiha maša brez petja / ljudje gredo od maše; iti k maši; biti pri maši // besedilo za ta obred: knjiga obsega nedeljske in praznične maše 2. muz. skladba na mašno liturgično besedilo: skladatelj je napisal tri maše / vélika maša 3. nižje pog., z oslabljenim pomenom, v zvezi gôtova maša poudarja trditev: tako bo, pa gotova maša ● pog. dati za mašo dati honorar za mašo, ki naj jo opravi duhovnik po plačnikovem namenu; nar. mala maša praznik Marijinega rojstva 8. septembra; mali šmaren; nar. velika maša praznik Marijinega vnebovzetja 15. avgusta; veliki šmaren; nar. med mašami čas od 15. avgusta do 8. septembra; ekspr. šiba novo mašo poje s strogo vzgojo se veliko doseže; mala maša za suknjo vpraša s septembrom se začenja hladno vreme ♪
  14.      mášar  -ja m (ȃ) nar. obiskovalec maše: zgodnji, zakasneli mašarji; gruča mašarjev ♪
  15.      mášča  -e ž (á) redko mast, maščoba: čevelj je pil maščo kakor suha goba ♪
  16.      maščênje 1 -a s (é) glagolnik od mastiti1: maščenje kože, usnja ♪
  17.      maščênje 2 -a s (é) glagolnik od mastiti2: maščenje grozdja / z maščenjem zatirati škodljivce ♪
  18.      maščeválec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor koga maščuje ali se maščuje: maščevalec krivic, umorjenega očeta ♪
  19.      maščeválen  -lna -o prid. (ȃ) ki se (rad) maščuje: maščevalen človek; ne bodi tako maščevalen / maščevalen značaj / maščevalni naklepi; rodila se je maščevalna misel ♪
  20.      maščeválka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska, ki koga maščuje ali se maščuje: maščevalka umorjenega očeta; pren., pesn. vest, maščevalka zločina ♪
  21.      maščeválnež  -a m (ȃ) ekspr. maščevalen človek: ne bodi tak maščevalnež ♪
  22.      maščeválnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost maščevalnega človeka: bojijo se ga zaradi njegove maščevalnosti / polotila se ga je maščevalnost; uboj iz maščevalnosti ♪
  23.      maščevánje  -a s (ȃ) neugodno dejanje, napravljeno komu kot odgovor za storjeno zlo, krivico: želja po maščevanju; ekspr.: kovati, kuhati maščevanje; prišel bo čas maščevanja ∙ ekspr. (nedolžna) kri kliče, vpije po maščevanju (po nedolžnem) umorjenega je treba maščevati; šalj. maščevanje je sladko // duševno stanje, v katerem se želi napraviti to dejanje: prevzelo ga je maščevanje; požig iz maščevanja / to je storil iz maščevanja; hiral je v maščevanju do sina // v zvezi krvno maščevanje, pri nekaterih (primitivnih) narodih navada, da praviloma moški član družinske skupnosti ubije ubijalca ali člana njegove družinske skupnosti: tam še obstaja krvno maščevanje / to je bilo krvno maščevanje ♪
  24.      maščeváti  -újem dov. in nedov. (á ȗ) napraviti neugodno dejanje kot odgovor na storjeno zlo, krivico: maščevati krivico, razžalitev; maščevati bratovo smrt; sklenil je, da se bo maščeval; maščevati se komu; maščevati se za krivico, očeta; maščevati se nad kom maščeváti se nav. 3. os. povzročiti slabe, neprijetne posledice: malomarnost pri delu se bo kasneje zelo maščevala; to se jim bo še maščevalo ∙ vsaka krivica se maščuje maščeván -a -o: zločin je bil maščevan ♪
  25.      maščevína  -e ž (í) anat. maščobno tkivo: plast maščevine ♪

   14.999 15.024 15.049 15.074 15.099 15.124 15.149 15.174 15.199 15.224  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA