Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
3 (14.124-14.148) 
- lúska -e ž (ū) nav. mn. 1. koščena ali rožena ploščica, ki varuje telo rib, plazilcev: odstraniti, ostrgati ribi luske; telo kače je pokrito z luskami / ribje luske 2. bot. list nezelene barve, ki varuje nežne dele rastline ali vsebuje hranilne snovi: luske se odpirajo, odpadajo / brstne luske ki varujejo brste 3. ploščat delček česa: od kamna odklati lusko; led v obliki lusk / milne luske; luske suhe kože delčki poroženele povrhnjice ◊ alp. luska skalna plošča, ki se na enem koncu drži stene; bot. krovna luska ki pokriva del plodne luske; plodna luska list cveta s semeni pri iglavcih; min. luska zelo tanka plast rudnine, ki se da odklati ♪
- lúskar -ja m (ȗ) nav. mn., zool. plazilci, pokriti z luskami, Squamata: kače, kuščarji in drugi luskarji ♪
- lúskast -a -o prid. (ū) 1. ki ima luske: telo kače je luskasto / suha koža na rokah je videti luskasta / luskasto lubje 2. podoben luski: te tvorbe so luskaste oblike ◊ geol. luskasta zgradba gorovja zgradba, pri kateri plasti delno pokrivajo druga drugo; min. luskasta rudnina rudnina, ki se da klati v luske ♪
- luskàt -áta -o prid. (ȁ ā) redko luskast, luskinast: luskata žival ♪
- lúskati -am nedov. (ȗ) knjiž., redko 1. loputati, treskati: prepirajo se in luskajo z vrati 2. pokati, tleskati: luskati z bičem ♪
- lúskav -a -o prid. (ú) luskast, luskinast: luskave roke ♪
- lúskavec -vca m (ú) zool. kuščarju podoben sesalec, ki ima telo pokrito z roženimi luskami, Manis: luskavci in pasavci ◊ pal. izumrlo drevo iz karbona z luskavim lubjem, Lepidodendron ♪
- lúskavica -e ž (ú) med. kožna bolezen, pri kateri se pojavijo izpuščaji, pokriti s srebrnkastimi luskami: imeti luskavico / luskavica na kolenih, komolcih ♪
- lúskica -e ž (ū) manjšalnica od luska: luskice ribic / koža se lupi, lušči v tankih luskicah ♪
- luskína -e ž (í) nav. mn. luska: ribje luskine / luskine na nogah, rokah ● knjiž. šele takrat so mu padle luskine z oči šele takrat je zagledal, spoznal stvar, kakršna je dejansko bila ♪
- luskínar -ja m (ȋ) rib. v ribniku vzrejen krap, popolnoma pokrit z luskami: uloviti luskinarja ♪
- luskínast -a -o prid. (í) ki ima luske, luskine: luskinasta riba; potok se je zvijal kakor srebrna luskinasta kača / suha koža na starkinih rokah je bila videti luskinasta ♪
- luskínica -e ž (í) manjšalnica od luskina: ribica z zlatimi luskinicami / obleka, posuta z lesketajočimi se luskinicami ♪
- luskínje -a s (ȋ) knjiž. več lusk, luske: sivo luskinje rib ♪
- lúskniti -em dov. (ú ȗ) knjiž., redko loputniti, treskniti: jezno je lusknil z vrati in odšel ♪
- luskolíst -a m (ȋ) nav. mn., bot. list nezelene barve, ki varuje nežne dele rastline ali vsebuje hranilne snovi: z luskolisti pokrito podzemeljsko steblo; luskolisti čebule / mesnati, suhi luskolisti ♪
- lúsnec -a [nǝc] m (ȗ) bot. rastlina zajedavka z rdečkastimi cveti v grozdih, Lathraea squamaria: lusnec na koreninah drevja ♪
- lúster -tra m (ú) pog. lestenec: kupiti velik luster / vsi lustri v dvorani gorijo ♪
- lúšček -čka m (ȗ) bot. iz dveh plodnih listov nastali okroglasti mnogosemenski suhi plod: zrel lušček se odpre ♪
- lúščenje -a s (ú) glagolnik od luščiti: luščenje fižola / luščenje ječmena, prosa / luščenje barve, ometa; luščenje kože / hlod za luščenje; stroj za luščenje ♪
- luščílec -lca [u̯c in lc] m (ȋ) 1. delavec, ki dela pri stroju za luščenje: luščilec riža / luščilec furnirja 2. agr. luščilnik ♪
- luščílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na luščenje: luščilna priprava ◊ les. luščilni stroj stroj za izdelovanje furnirja ♪
- luščílka -e [tudi u̯k] ž (ȋ) les. stroj za izdelovanje furnirja ♪
- luščílnica -e ž (ȋ) 1. obrat za luščenje semen: luščilnica riža / luščilnica za gozdno semenje 2. agr. luščilnik ♪
- luščílnik -a m (ȋ) agr. stroj ali priprava za luščenje: dati, stresti riž v luščilnik / luščilnik deteljnega semena; luščilnik za koruzo robkalnik ♪
13.999 14.024 14.049 14.074 14.099 14.124 14.149 14.174 14.199 14.224 
