Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

3 (13.474-13.498)


  1.      lístnat  -a -o prid. (ȋ) 1. ki ima (rastlinske) liste: listnata rastlina; listnato drevo / listnati gozdovi 2. bogat z listi: drevo je dovolj listnato 3. ki je iz listov: listnati venci/ listnata krma ◊ gastr. listnato testo testo, ki vsebuje toliko maščobe kakor moke in ki pečeno sestoji iz tankih listov, plasti; vrtn. listnate lončnice lončnice, ki se gojijo zaradi lepih listov lístnato prisl.: listnato zelena barva ♪
  2.      lístnica  -e ž (ȋ) 1. knjižici podobna priprava za nošenje bankovcev, dokumentov: iz prsnega žepa je potegnil listnico in odštel deset stotakov; vzeti sinovo fotografijo iz listnice; spraviti vizitko v listnico; ekspr. v rokah je držal debelo listnico zelo polno ∙ ekspr. imeti debelo listnico imeti veliko denarja 2. zastar. beležnica, beležka: iztrgati list iz listnice; zapisati si naslov v listnico 3. navadno v zvezi listnica uredništva rubrika, v kateri urednik odgovarja sodelavcem: urednik je v listnici uredništva pohvalil mladega pesnika 4. v nekaterih državah delovno področje ministra: listnica za javna dela je bila zaupana znanemu politiku / minister brez listnice 5. star. listnjak: pripeljati voz listja pred listnico ◊ zool. vrbja listnica manjša, po hrbtu sivo-zelena ptica pevka, Phylloscopus collybita ♪
  3.      lístnik  -a m (ȋ) 1. gozd, v katerem se grabi listje: ko bo goščava očiščena, bo postala dober listnik 2. nar. koš za listje: basala je listnik, a se ji je listje sproti sesipalo (F. Bevk) 3. redko listnjak: listnik je poln ♪
  4.      listnják  tudi lístnjak -a m (á; ȋ) prostor, stavba za listje: berač je prespal v listnjaku; prazen listnjak ♪
  5.      listognòj  -ôja in listognój -a m (ȍ ó; ọ̑) zastar. november ♪
  6.      listonóša  -e tudi -a m (ọ̄) zastar. pismonoša: listonoša je prinesel pismo ♪
  7.      listonóžec  -žca m (ọ̑) nav. mn., zool. zlasti v sladkih vodah živeči majhni raki z nožicami listaste oblike, Phyllopoda ♪
  8.      listopàd  -áda m (ȁ á) star. november: rodil se je 14. listopada ♪
  9.      listopáden  -dna -o prid. (ā) bot. ki mu jeseni odpadejo listi: ta rastlina je listopadna; listopadno drevo / listopadni gozd ♪
  10.      lístovka  -e ž (ȋ) vrtn. prst iz preperelega listja: dodati rastlini nekoliko listovke; listovka in igličevka ◊ tekst. del statev, ki služi za usklajeno, izmenično premikanje listov ♪
  11.      lístovnik  -a m (ȋ) um. okras v obliki niza listov ♪
  12.      listóvnik  -a m (ọ̑) zastar. kartoteka: urejevati listovnik ♪
  13.      lístrast  -a -o prid. (í) tekst. ki je iz listra: listrast suknjič ♪
  14.      lišáj  -a m (ȃ) 1. rastlina, sestavljena iz alge in glive, živečih v sožitju: po deblu raste lišaj; ostrgati z drevesa lišaj; razmnoževanje lišajev; mah in lišaj / drevesni lišaj ♦ bot. islandski lišaj zdravilen grmičast lišaj olivno zelene barve, Cetraria islandica 2. vnetje kože, ki navadno povzroča srbenje: dobiti lišaj; zdraviti lišaj; lišaj na obrazu; mazilo zoper lišaj ♪
  15.      lišájast  -a -o prid. (ȃ) ki ima lišaj: lišajaste skale; očistiti lišajasto drevje / imeti lišajasto kožo ♪
  16.      lišájav  -a -o prid. (ȃ) lišajast: lišajavo drevje / lišajava koža ♪
  17.      líšček  -čka m (ȋ) manjša ptica pevka z zelo pisanim perjem: čri čri čri, prepeva lišček ♪
  18.      líšp  -a m (ȋ) star. 1. nakit, lepotičje, okrasje: ogledovati na stojnici lišp; bila je oblečena preprosto, brez lišpa; izdati mnogo denarja za lišp 2. razkošje, sijaj: v vsem tem lišpu in blišču ni bila srečna ♪
  19.      líšpanje  -a s (ȋ) glagolnik od lišpati: porabiti dosti časa za lišpanje ♪
  20.      líšpati  -am nedov. (ȋ) zastar. krasiti, lepšati: lišpati dojenčkovo košarico líšpati se raba peša lepšati se, lepotičiti se: stala je pred ogledalom in se lišpala; ženske se rade lišpajo ♪
  21.      líšpav  -a -o prid. (ȋ) 1. redko ki se rad lepša, lepotiči: lišpavo dekle 2. nar. osrednje izbirčen, neješč: razvajen in lišpav otrok / lišpav teliček líšpavo prisl.: lišpavo jesti ♪
  22.      líšpavka  -e ž (ȋ) 1. ekspr. ženska, ki se rada lepša, lepotiči: on je gizdalin, ona pa lišpavka 2. nar. osrednje izbirčna, neješča ženska: tej lišpavki ni nobena jed po volji ♪
  23.      líšpavost  -i ž (ȋ) 1. redko lastnost, značilnost človeka, ki se rad lepša, lepotiči: ženska lišpavost 2. nar. osrednje izbirčnost, neješčnost: otrok je suh zaradi lišpavosti ♪
  24.      litaníje  -níj ž mn. (ȋ) 1. rel. molitev iz vzklikov in refrenov, ki jih izmenoma izgovarjajo duhovnik in verniki: moliti litanije / iti k litanijam k popoldanskemu cerkvenemu opravilu; pren., ekspr. če bi hotel vse našteti, bi bile dolge litanije 2. ekspr. dolgo trajajoče, dolgočasno grajanje, tožbe: spet moram poslušati stare litanije o njegovih težavah; kdaj bo konec teh litanij 3. ekspr., z rodilnikom velika množina: litanije kletvic, obtožb ♪
  25.      líter  -tra m (í) 1. osnovna enota za merjenje prostornine: dva litra mleka, vina; kupiti tri litre borovnic, kostanja, pšena; v akumulacijskem jezeru je dvesto milijonov litrov [l] vode; koliko litrov drži sodček / prodajati na litre // steklenica, posoda za to enoto: gostilničar je vzel liter in šel v klet; stresati jagode v kovinski liter / sam je spil ves liter vsebino steklenice 2. pog. liter vina: stavil je tri litre, da bo zmagalo njegovo moštvo; natakar, še pol litra; ali boš dal, plačal za liter; ekspr. naročal je liter za litrom / liter belega belega vina ● ekspr. pri litru je zelo pogumen kadar pije vino ♪

   13.349 13.374 13.399 13.424 13.449 13.474 13.499 13.524 13.549 13.574  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA